/
Serijske publikacije
/
Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino
Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete
To delo avtorja Vanja Kočevar je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Opis
Razprava obravnava teoretske pristope k preučevanju zgodovine slovenske kolektivne identitete in se kritično opredeljuje do »striktno modernističnega pristopa«, ki apriorno zanika sleherno povezavo med predmodernimi etničnimi skupnostmi in modernimi narodi. Čeprav prispevek nasprotuje samovoljnemu zavračanju objektivnih kriterijev za identificiranje etnične pripadnosti, sprejema konstruktivistični izziv modernizma in preučuje predmoderne samoopredelitve s 1) slovenskim etnonimom, 2) slovensko etnično skupnostjo in 3) slovenskim etničnim prostorom. Obravnavani primeri avtoidentifikacij kažejo, da je prebivalstvo na Slovenskem poleg drugih kolektivnih identitet čutilo tudi pripadnost slovenski etnični skupnosti, ki korenini v srednjem veku in ni zgolj iznajdba dobe protestantizma ali nacionalizma.
Metapodatki (13)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/66277
- naslov
- Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete
- Theory and Practice of Researching the History of Slovenian Collective Identity
- avtor
- Vanja Kočevar
- soavtor
- Miha Preinfalk (odg. ur.)
- Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
- Manca Gašperšič (prev.)
- Rok Janežič (lekt.)
- predmet
- Slovenci
- slovenski etnonim
- slovenska etnična skupnost
- etnične samoopredelitve
- modernizem
- etnosimbolizem
- perenializem
- predmoderne kolektivne identitete
- Slovenians
- ethnonym ‘Slovenian’
- Slovenian ethnic community
- Slovenian ethnic territory
- premodern collective identities
- ethnic self-determination
- modernism
- ethnosymbolism
- perennialism
- opis
- Razprava obravnava teoretske pristope k preučevanju zgodovine slovenske kolektivne identitete in se kritično opredeljuje do »striktno modernističnega pristopa«, ki apriorno zanika sleherno povezavo med predmodernimi etničnimi skupnostmi in modernimi narodi. Čeprav prispevek nasprotuje samovoljnemu zavračanju objektivnih kriterijev za identificiranje etnične pripadnosti, sprejema konstruktivistični izziv modernizma in preučuje predmoderne samoopredelitve s 1) slovenskim etnonimom, 2) slovensko etnično skupnostjo in 3) slovenskim etničnim prostorom. Obravnavani primeri avtoidentifikacij kažejo, da je prebivalstvo na Slovenskem poleg drugih kolektivnih identitet čutilo tudi pripadnost slovenski etnični skupnosti, ki korenini v srednjem veku in ni zgolj iznajdba dobe protestantizma ali nacionalizma.
- The discussion addresses theoretical approaches to studying the history of Slovenian collective identity by critically assessing the “strictly modernist approach”, which a priori denies any connection between premodern ethnic communities and modern nations. Although opposing an arbitrary rejection of objective criteria for identifying ethnic affiliation, the article embraces the constructivist challenge of modernism and studies premodern self-determination with 1) the ethnonym ‘Slovenian’, 2) the Slovenian ethnic community, and 3) the Slovenian ethnic territory. The examples of selfidentification discussed demonstrate that, apart from other collective identities, the inhabitants of Slovenian territory also felt an affiliation with the Slovenian ethnic community, which is thus rooted in the Middle Ages rather than the period of Protestantism or even nationalism.
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- datum
- 11. 2024
- tip
- besedilo
- identifikator
- COBISS.SI-ID: 216015363
- jezik
- Slovenščina
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcSa