Ob nedavni obletnici prve svetovne vojne so številne razstave, simpoziji in dogodki osvetlili vpliv vojne na položaj žensk. Sprva je bila prva svetovna vojna pogosto razumljena kot prelomni trenutek, ki je ženskam omogočil pridobitev volilne pravice in njihov hitrejši vstop na trg dela. Vendar so se kasneje historične interpretacije spremenile – mnogi zgodovinarji in zgodovinarke menijo, da je vojni sledila regresija, ki je ženske potisnila nazaj v zasebno sfero. Danes prevladuje mnenje, da je prva svetovna vojna predvsem pospešila procese, ki so bili že pred tem v teku.

V tem kontekstu je pomembno spregovoriti tudi o vplivu druge svetovne vojne na položaj žensk. Kako prelomna je bila ta vojna? Ali je komunistično gibanje po vojni zgolj nadgradilo in uzakonilo ideje, ki jih je zagovarjalo, čeprav šibko, feministično gibanje v medvojni Kraljevini Jugoslaviji? Vprašanje, kako je podoba borke in upornice vplivala na povojni kolektivni imaginarij, prav tako odpira pomembno razpravo.

Po drugi svetovni vojni so Jugoslovanke pridobile volilno pravico, uzakonjene so bile reproduktivne pravice, sprejeti so bili ukrepi za socialne pravice. Socialistično obdobje je formalno uveljavilo enakopravnost spolov in uvedlo politike, ki so preoblikovale tradicionalne vloge žensk v družbi. A ključno vprašanje ostaja: kakšen je bil dejanski vpliv tega državnega feminizma na vsakdanje življenje žensk v novi socialistični državi? Je uvajanje sprememb od zgoraj navzdol resnično izzvalo zgolj pričakovano nasprotovanje ustaljenim spolnim normam?

Sodobni izzivi, kot so pravica do splava, enakost na trgu dela in nasilje nad ženskami, se nenehno prepletajo z zgodovinskimi boji za pravice žensk. Današnji politični in družbeni konflikti – npr. obramba »tradicionalnih vrednot« in odpor proti feminizmu – znova odpirajo vprašanja o trajnosti že doseženih pravic žensk ter vplivu aktualnih družbenih in političnih razmer nanje.

Sodelovale so: Vera Katz, Ivana Pantelić, Ivana Dobrivojević Tomić in Sonja Lokar. Pogovor je povezovala Irena Selišnik.