/
Dogodki
/
Predavanja
Retrofest 2024 - 4 Kontinuiteta in diskontinuiteta kulturnega boja
Datoteke (2)
Opis
KONTINUITETA IN DISKONTINUITETA KULTURNEGA BOJA
Izraz »kulturni boj« opisuje konflikte med različnimi ideološkimi vrednostnimi in kulturnimi pogledi znotraj družbe. V evropskem in slovenskem kontekstu ta izraz zajema dolgotrajen zgodovinski konflikt, ki prepleta politične, verske, ideološke in kulturne dimenzije.
Kulturni boj v Evropi, vključno s Slovenijo, izvira iz religioznih trenj, kot sta reformacija in protireformacija v 16. stoletju. Konflikt se je nadaljeval skozi proces sekularizacije, med katerim so se države postopno oddaljevale od cerkvenega vpliva na politično življenje. Sekularizacija, ki se je razmahnila v času razsvetljenstva, je ustvarila napetosti med tradicionalnimi (verskimi) in progresivnimi (sekularnimi) silami. V 19. in 20, stoletju je kulturni boj dobil tudi razsežnosti nacionalnih bojev, saj so različni nacionalizmi tekmovali za prevlado.
Evropska integracija je sprožila nove kulturne spore, povezane z vprašanji suverenosti, migracij in multikulturalizma. Danes je v ospredju razprava o t. i. »tradicionalnih vrednotah«, pri čemer nekateri zagovarjajo tezo, da je Evropa lahko samo krščanska, sicer bo propadla. Poleg tega se širi ideja o »kulturnem marksizmu«, ki ga nekateri predstavljajo kot načrtno prizadevanje za spodkopavanje zahodne družbe prek spreminjanja njenih kulturnih norm. Takšna retorika pogosto vidi grožnjo v sekularizaciji, politični korektnosti in moralnem relativizmu.
V Sloveniji se pomemben del kulturnega boja še vedno nanaša na dogodke druge svetovne vojne, predvsem na vprašanja komunizma in protikomunizma, kolaboracije in odpora. Prav tako se dotika modernizacije in pravic, ki jih je narodnoosvobodilni boj postopoma uveljavil v povojnih desetletjih – od sekularne družbe, pravice do splava, do manjšinskih pravic. Danes se stare teme prepletajo z aktualnimi vprašanji migracij, globalizacije, vloge javnih medijev in sovražnega govora. Kulturni boj se ne odvija le na političnem parketu in v medijih, temveč tudi na družbenih omrežjih, ki postajajo novo prizorišče konfliktov.
Udeleženci / Participants: Filip Dobranič, Husnija Kamberović, Marcela Hennlichova, Aleš Gabrič (moderator), Bojan Godeša in Dragan Markovina
Snemanje, montaža, režija / Filming, editing, directing: Bojan Balkovec
Metapodatki (11)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/62617
- naslov
- Retrofest 2024 - 4 Kontinuiteta in diskontinuiteta kulturnega boja
- avtor
- Filip Dobranič
- Husnija Kamberović
- Marcela Hennlichova
- Aleš Gabrič
- Bojan Godeša
- Dragan Markovina
- soavtor
- Bojan Balkovec (snem., film. mont., rež.)
- predmet
- kulturni boj
- sekularizacija
- globalizacija
- tradicionalne vrednote
- kulturni marksizem
- Oddelek za zgodovino
- Središče za javno zgodovino
- Filozofska fakulteta v Ljubljani
- opis
- KONTINUITETA IN DISKONTINUITETA KULTURNEGA BOJAIzraz »kulturni boj« opisuje konflikte med različnimi ideološkimi vrednostnimi in kulturnimi pogledi znotraj družbe. V evropskem in slovenskem kontekstu ta izraz zajema dolgotrajen zgodovinski konflikt, ki prepleta politične, verske, ideološke in kulturne dimenzije.Kulturni boj v Evropi, vključno s Slovenijo, izvira iz religioznih trenj, kot sta reformacija in protireformacija v 16. stoletju. Konflikt se je nadaljeval skozi proces sekularizacije, med katerim so se države postopno oddaljevale od cerkvenega vpliva na politično življenje. Sekularizacija, ki se je razmahnila v času razsvetljenstva, je ustvarila napetosti med tradicionalnimi (verskimi) in progresivnimi (sekularnimi) silami. V 19. in 20, stoletju je kulturni boj dobil tudi razsežnosti nacionalnih bojev, saj so različni nacionalizmi tekmovali za prevlado.Evropska integracija je sprožila nove kulturne spore, povezane z vprašanji suverenosti, migracij in multikulturalizma. Danes je v ospredju razprava o t. i. »tradicionalnih vrednotah«, pri čemer nekateri zagovarjajo tezo, da je Evropa lahko samo krščanska, sicer bo propadla. Poleg tega se širi ideja o »kulturnem marksizmu«, ki ga nekateri predstavljajo kot načrtno prizadevanje za spodkopavanje zahodne družbe prek spreminjanja njenih kulturnih norm. Takšna retorika pogosto vidi grožnjo v sekularizaciji, politični korektnosti in moralnem relativizmu.V Sloveniji se pomemben del kulturnega boja še vedno nanaša na dogodke druge svetovne vojne, predvsem na vprašanja komunizma in protikomunizma, kolaboracije in odpora. Prav tako se dotika modernizacije in pravic, ki jih je narodnoosvobodilni boj postopoma uveljavil v povojnih desetletjih – od sekularne družbe, pravice do splava, do manjšinskih pravic. Danes se stare teme prepletajo z aktualnimi vprašanji migracij, globalizacije, vloge javnih medijev in sovražnega govora. Kulturni boj se ne odvija le na političnem parketu in v medijih, temveč tudi na družbenih omrežjih, ki postajajo novo prizorišče konfliktov.Udeleženci / Participants: Filip Dobranič, Husnija Kamberović, Marcela Hennlichova, Aleš Gabrič (moderator), Bojan Godeša in Dragan MarkovinaSnemanje, montaža, režija / Filming, editing, directing: Bojan Balkovec
- CONTINUITY AND DISCONTINUITY OF THE CULTURAL STRUGGLEThe term “cultural struggle” refers to conflicts between different ideological, value-based, andcultural perspectives within society. In the European and Slovenian context, this term encapsulates a long-standing historical conflict, intertwining political, religious, ideological, and cultural dimensions.The cultural struggle in Europe, including Slovenia, originates from religious tensions, such as the Reformation and Counter-Reformation in the 16th century. This conflict continued through the process of secularization, during which states gradually distanced themselves from the church’s influence in political life. Secularization, which gained momentum during the Enlightenment, created tensions between traditional (religious) and progressive (secular) forces. In the 19th and 20th centuries, the cultural struggle also took on national dimensions, as various nationalisms competed for dominance.European integration triggered new cultural conflicts related to issues of sovereignty, migrations,and multiculturalism. Today, the debate about so-called “traditional values” takes center stage,with some arguing that Europe can only remain Christian or else it will collapse. Additionally, the idea of “cultural Marxism” is spreading, which some present as a deliberate effort to undermine Western society by altering its cultural norms. Such rhetoric often perceives secularization, political correctness, and moral relativism as threats.In Slovenia, a significant part of the cultural struggle still pertains to the events of the SecondWorld War, especially questions of communism and anti-communism, collaboration, and resistance. It also touches on modernization and the rights that the national liberation strugglegradually implemented in the post-war decades – from a secular society to abortion and minority rights. Today, old themes intersect with current affairs of migrations, globalization, the role of public media, and hate speech. The cultural struggle is not only fought on the political stage and in the media but also on social media, which have become new arenas for conflict.Udeleženci / Participants: Filip Dobranič, Husnija Kamberović, Marcela Hennlichova, Aleš Gabrič (moderator), Bojan Godeša in Dragan MarkovinaSnemanje, montaža, režija / Filming, editing, directing: Bojan Balkovec
- založnik
- Oddelek za zgodovino FF LJ
- datum
- 18. 11. 2024
- tip
- video
- jezik
- Slovenščina
- Angleščina
- pravice
- licenca: ccByNcSa