Od šestdesetih do osemdesetih let 20. stoletja je bil samomor pogosto obravnavan kot pomembno družbeno vprašanje v slovenski javnosti, kar je pripeljalo do oblikovanja ideje Slovencev kot »nacije samomorilcev«. V svoji knjigi Bolezen kot metafora Susan Sontag raziskuje, kako družba uporablja bolezen kot metaforo za moralne, psihološke in politične razmere, kar pogosto vodi v stigmatizacijo bolnikov. Ta pogled je dragocen za razumeva-nje predstav o samomoru v socialistični Sloveniji. Pričujoči članek analizira vpliv metafore »nacije samomorilcev« na politično misel in diskurz v socialistični Sloveniji. Preučuje, kako so intelektualci to idejo uporabili ali zavrnili v svojih razpravah in kako so prilagodili strokovne razprave in statistične podatke svojim političnim agendam. Koncept samomora kot »slovenskega problema« se je pojavil v poznih šestdesetih letih, podprt s statistiko in odmevnimi primeri samomorov med mladimi iz uglednih kulturnih in političnih družin.