/
Serijske publikacije
/
Prispevki za novejšo zgodovino
“In a moment of supreme discomfort.”
An Analysis of Female Suicides Through the Press in Trieste in the Post-war Transition (1918-1922)
To delo avtorja Matteo Perissinotto je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Opis
Cilj tega prispevka je z vidika spola raziskati pojav samomorov med ženskami v Trstu v prehodnem obdobju po prvi svetovni vojni (1918–1922) na podlagi člankov v lokal-nem tisku. To je bilo obdobje nenadnih političnih, upravnih in gospodarskih sprememb. Poleg tega se je upanje na boljšo prihodnost prepletalo s tesnobo zaradi vse večje revščine in nebrzdanega nasilja, ki je pustošilo po mestu. Leta 1920 je v Trstu število samomorov med ženskami prvič preseglo število samomorov med moškimi. Na podlagi sodb v tisku so bile opredeljene tri makro kategorije, v katere lahko uvrstimo samomore: razumljivi (“com-prese”) samomori ali poskusi samomorov, ki so veljali za družbeno sprejemljive ali vsaj upravičene, kadar so bili povezani z ekonomskimi razlogi, zdravjem ali žalovanjem za člani družine; samomori, ki so veljali za povezane z “lahkomiselnimi motivi” in jih je meščanska morala obsojala, ker so bili povezani z ljubezenskimi zadevami in družinskimi spori; in, nazadnje, samomori spolnih delavk (prostitutk), ki so jih odkrito kritizirali, saj so veljali za naravno in fiziološko posledico življenja v bordelih.
Metapodatki (13)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/62540
- naslov
- “In a moment of supreme discomfort.”
- An Analysis of Female Suicides Through the Press in Trieste in the Post-war Transition (1918-1922)
- V trenutku skrajne stiske.«
- Analiza samomorov med ženskami na podlagi tržaškega tiska v povojnem obdobju (1918–1922)
- avtor
- Matteo Perissinotto
- soavtor
- Jure Gašparič (gl. ur.)
- Mojca Šorn (ur.)
- Miha Ojsteršek (ur.)
- Andreja Jezernik (lekt.)
- Nives Kokeza (lekt.)
- Irena Vasilić Demeyere (lekt.)
- Nina Barlič (lekt.)
- predmet
- Julijska krajina
- Trst
- prehodno obdobje
- samomor
- spol
- Julian March
- Trieste
- transition
- suicide
- gender
- opis
- Cilj tega prispevka je z vidika spola raziskati pojav samomorov med ženskami v Trstu v prehodnem obdobju po prvi svetovni vojni (1918–1922) na podlagi člankov v lokal-nem tisku. To je bilo obdobje nenadnih političnih, upravnih in gospodarskih sprememb. Poleg tega se je upanje na boljšo prihodnost prepletalo s tesnobo zaradi vse večje revščine in nebrzdanega nasilja, ki je pustošilo po mestu. Leta 1920 je v Trstu število samomorov med ženskami prvič preseglo število samomorov med moškimi. Na podlagi sodb v tisku so bile opredeljene tri makro kategorije, v katere lahko uvrstimo samomore: razumljivi (“com-prese”) samomori ali poskusi samomorov, ki so veljali za družbeno sprejemljive ali vsaj upravičene, kadar so bili povezani z ekonomskimi razlogi, zdravjem ali žalovanjem za člani družine; samomori, ki so veljali za povezane z “lahkomiselnimi motivi” in jih je meščanska morala obsojala, ker so bili povezani z ljubezenskimi zadevami in družinskimi spori; in, nazadnje, samomori spolnih delavk (prostitutk), ki so jih odkrito kritizirali, saj so veljali za naravno in fiziološko posledico življenja v bordelih.
- The aim of this essay is to investigate from a gender perspective, through articles in the local press, the phenomenon of female suicides in Trieste during the transitional phase fol-lowing WWI (1918-1922). This was due to a period of abrupt changes: political, admin-istrative, and economic. In addition, hope for a better future and anxiety had been dashed with the increase in poverty and the rampant violence that swept through the city. In Triste in 1920 for the first time the number of female suicides exceeded the number of male sui-cides. Based on the judgments made in the press, three macro categories have been identi-fied into which we can place the suicides: the “comprese” (understood) that committed or attempted suicides were considered to be socially acceptable, or at least justified, in so far as that they related to economic reasons, health or familial grief; those considered to be linked to “frivolous motives” and condemned by bourgeois morality because they were connected to matters of romance and family conflict; and finally, those of sex workers (prostitute), about whom open criticisms were put forward, as they were seen as a natural and physiological consequence of life in the brothels.
- založnik
- Inštitut za novejšo zgodovino
- datum
- 10. 2024
- tip
- besedilo
- identifikator
- identifikator: COBISS.SI-ID: 212547075
- jezik
- Slovenščina
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcSa