logo

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Perspectives on Suicide

Bosnian and Herzegovinian and Croatian Views from the 1880s to the 1930s
Pogledi na samomor
Mnenja v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem od osemdesetih let 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja

Soavtor(ji):Jure Gašparič (gl. ur.), Mojca Šorn (ur.), Miha Ojsteršek (ur.), Andreja Jezernik (lekt.), Nives Kokeza (lekt.), Irena Vasilić Demeyere (lekt.), Nina Barlič (lekt.)
Leto:10. 2024
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jelena Seferović je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:PRELOM_PNZ_02_2024_WEB (1).pdf
Velikost:3.11MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

Samomor je izjemno zapletena tema, na katero vplivajo številni dejavniki, ki vključujejo biološke, biokemične, kulturne, sociološke, medosebne, psihološke, filozofske, zavestne in nezavedne komponente. Iz pregleda novinarskih objav, bolniških kartotek iz hrvaških psihiatričnih ustanov in znanstvenih razprav o samomoru v medicinski literaturi iz obdobja od osemdesetih let 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja je razvidno, da se pogledi novinarjev in psihiatrov iz tistega obdobja precej razlikujejo glede opredeljevanja razlogov za poskuse samomora. Odsotnost doslednih razlag poudarja nedoumljivost skrajne odločitve posameznika, da si vzame življenje. Čeprav so številni strokovnjaki in laiki trdili, da poznajo natančne motive za samomor, so nekateri še vedno iskali razlago v nezemeljskih silah ali posameznikih z nadnaravnimi močmi. Za bolj poglobljeno razumevanje samomora je zaradi njegove večplastne narave v osnovi potreben pretanjen in celovit pristop, ki vključuje različne discipline in poglede.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/62538
    • naslov
      • Perspectives on Suicide
      • Bosnian and Herzegovinian and Croatian Views from the 1880s to the 1930s
      • Pogledi na samomor
      • Mnenja v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem od osemdesetih let 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja
    • avtor
      • Jelena Seferović
    • soavtor
      • Jure Gašparič (gl. ur.)
      • Mojca Šorn (ur.)
      • Miha Ojsteršek (ur.)
      • Andreja Jezernik (lekt.)
      • Nives Kokeza (lekt.)
      • Irena Vasilić Demeyere (lekt.)
      • Nina Barlič (lekt.)
    • predmet
      • zgodovina samomora
      • samomorilno vedenje
      • poskusi samomora
      • časopisne zgodbe o samomoru
      • Hrvaška
      • Bosna in Hercegovina
      • history of suicide
      • suicidal behaviours
      • suicide attempts
      • newspaper stories about suicide
      • Croatia
      • Bosnia and Herzegovina
    • opis
      • Samomor je izjemno zapletena tema, na katero vplivajo številni dejavniki, ki vključujejo biološke, biokemične, kulturne, sociološke, medosebne, psihološke, filozofske, zavestne in nezavedne komponente. Iz pregleda novinarskih objav, bolniških kartotek iz hrvaških psihiatričnih ustanov in znanstvenih razprav o samomoru v medicinski literaturi iz obdobja od osemdesetih let 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja je razvidno, da se pogledi novinarjev in psihiatrov iz tistega obdobja precej razlikujejo glede opredeljevanja razlogov za poskuse samomora. Odsotnost doslednih razlag poudarja nedoumljivost skrajne odločitve posameznika, da si vzame življenje. Čeprav so številni strokovnjaki in laiki trdili, da poznajo natančne motive za samomor, so nekateri še vedno iskali razlago v nezemeljskih silah ali posameznikih z nadnaravnimi močmi. Za bolj poglobljeno razumevanje samomora je zaradi njegove večplastne narave v osnovi potreben pretanjen in celovit pristop, ki vključuje različne discipline in poglede.
      • The phenomenon of suicide is a profoundly intricate topic, influenced by a myriad of factors encompassing biological, biochemical, cultural, sociological, interpersonal, psycho-logical, philosophical, conscious, and unconscious components. The examination of press publications, patient records from Croatian psychiatric institutions, and scholarly discourse on suicide in the medical literature from the period between the 1880s and the 1930s reveal that among the diverse perspectives of journalists and psychiatrists of that era, there are nota-ble variations in terms of defining the reasons for suicide attempts. The absence of consistent explanations underscores the enigmatic nature of the ultimate resolution to end one’s life. Although numerous experts and laypeople have claimed to know the exact motives behind someone resorting to suicide, some have continued to look for an explanation in otherworldly forces or individuals with supernatural powers. In essence, the multifaceted nature of suicide necessitates a nuanced and comprehensive approach, integrating various disciplines and perspectives to attain a deeper understanding of this phenomenon.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 10. 2024
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa