Prispevek obravnava kolonski sistem – posebno obliko zemljiške odvisnosti, ki se je ohranila še skoraj stoletje po odpravi fevdalnih razmerij leta 1848. Šlo je za civilnopravno razmerje, za katero je bilo značilno, da so večinoma revne kmečke družine, ki niso imele v lasti nepremičnin, na podlagi pogodbe najele zemljišče, hišo ali celotno kmetijo v zakup, najpogosteje od plemiških družin ali bogatih kmečkih veleposestnikov. Sistem je spominjal na tlačanskega in je med koloni prehajal iz roda v rod. Kolonske družine je potiskal na druž-beni rob in v revščino. V okviru habsburške države je bil uveljavljen tudi na območju dežele Goriške in Gradiške, predvsem v zahodnih predelih, ki jih je poseljevalo večinoma furlansko prebivalstvo. V prispevku bodo predstavljene splošne značilnosti sistema na prehodu iz 19. v 20. stoletje in poskusi oblasti, da bi ga formalnopravno ukinile.