9. maja 1945, na dan zmage nad nacistično Nemčijo in njenimi kolaborantskimi silami, je v Mariboru izšel brezimenski časopis. Imel je sila preprosto, vendar zelo vpadljivo prvo stran z velikim napisom: “Maribor svoboden”, podobo Josipa Broza Tita in pozdrav Jugoslovanski osvobodilni vojski in Osvobodilni fronti (OF). Na naslednji strani lahko zasledimo citat Bogdana Osolnika, člana Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) ob tej enkratni priložnosti: »Mi smo se borili zato, da bi ves slovenski narod živel srečno in pravično življenje //….// kot jastrebi bomo čuvali to, kar smo si priborili.« V nadaljevanju so sledili običajni zapisi značilni za obdobje neposredno po osvoboditvi, kot: »Živel maršal Stalin in naši zapadni zavezniki« in navsezadnje »Živeli naši ljubi bratje Bolgari!«, misel, ki pa je takrat že imela grenak priokus, tako med civilnim prebivalstvom, kakor med slovenskimi partizani oziroma jugoslovansko vojsko. Bolgarska armada je imela nalogo osvoboditi Maribor, vendar ni bila znana po dobri disciplini vojakov in po dobrih odnosih s civilisti, zato se je nekaj članov delegacije SNOS 8. maja zjutraj skupaj z novoustanovljeno Prekmursko brigado nemudoma odpravilo preko Ljutomera v Maribor, kjer bi se srečali s predstavniki bolgarske armade. Slednja je v Maribor vstopila 8. maja zjutraj z desnega brega Drave, skupina Ambrožiča pa dan zatem. Z osvoboditvijo v Mariboru še ni zavladal mir. Po mestu so se še vedno skrivali kolaboranti, vendar daleč največ težav, kakor v delih Prekmurja in Slovenskih goric, so povzročali bolgarski vojaki, najverjetneje misleči, da so dokončno prispeli na »bogata« nemška tla in se temu »primerno« obnašali. Mesto so dojemali kot vojni plen. Brez dovoljenja lokalnih oblasti so odtujevali premoženje. Priča temu je bila Ambrožičeva skupina, ki je v poslopju pošte na današnjem Slomškovem trgu zalotila enoto bolgarskih vojakov, ki so odnašali inventar in prešerno demontirali telefone. Le Ambrožičeva generalska uniforma in odločen ter strog nastop sta preprečila nadaljnjo krajo inventarja. Od takrat naprej so poštno poslopje varovali oboroženi civilisti, ki so preprečili odnašanje inventarja. Stanje v mestu se je izboljšalo, ko so v mesto prispeli še ostali delegati predsedstva SNOS. Z ostalimi mariborskimi političnimi delavci so organizirali komando mesta in začeli izdajati prve ukrepe OF. Mariborčani so bili tako prikrajšani za takojšnje zmagoslavje in so dan zmage slavili šele v nedeljo, 13. maja, na Trgu svobode, kjer se je zbralo na tisoče Mariborčanov.