/
Serijske publikacije
/
Dileme
Prisvajanje javnega prostora na Primorskem med 1943 in 1945
To delo avtorja Matic Batič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Opis
Razprava obravnava procese idejno zaznamovanih posegov v javni prostor na Primorskem v času od kapitulacije Kraljevine Italije septembra 1943 do konca druge svetovne vojne v Evropi. V kaotičnih razmerah po razpadu italijanskega upravnega in vojaškega aparata v regiji so na tem območju skušale svojo oblast vzpostaviti različne države in politično-vojaške skupine. Ne glede na siceršnje razlike je vsem bilo skupno, da so svojo oblast skušale uveljavljati ne le v upravnem in vojaškem smislu, temveč tudi preko simbolne legitimacije lastnih oblastnih zahtev. Tovrstna prizadevanja so vključevala tudi procese ideološko obarvanega preoblikovanja javnega prostora, ki so se odražali v rušenju spomenikov, preimenovanju ulic in trgov, pisanju propagandnih javnih napisov ipd. Kulturna krajina je tako postala prostor za izražanje konkurenčnih ideologij in oblastnih zahtev. Razprava analizira osnovne značilnosti prostorskih politik različnih strani, pa tudi ozadja najpomembnejših konkretnih posegov v prostor.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/60373
- naslov
- Prisvajanje javnega prostora na Primorskem med 1943 in 1945
- avtor
- Matic Batič
- soavtor
- Tomaž Ivešić (odg. ur.)
- Renato Podbersič (gl. ur.)
- Petra Grabrovec (teh. ur.)
- predmet
- druga svetovna vojna
- Primorska
- prostorske politike
- kulturna krajina
- propaganda
- Second World War
- Primorska region
- spatial politics
- cultural landscape
- propaganda
- opis
- Razprava obravnava procese idejno zaznamovanih posegov v javni prostor na Primorskem v času od kapitulacije Kraljevine Italije septembra 1943 do konca druge svetovne vojne v Evropi. V kaotičnih razmerah po razpadu italijanskega upravnega in vojaškega aparata v regiji so na tem območju skušale svojo oblast vzpostaviti različne države in politično-vojaške skupine. Ne glede na siceršnje razlike je vsem bilo skupno, da so svojo oblast skušale uveljavljati ne le v upravnem in vojaškem smislu, temveč tudi preko simbolne legitimacije lastnih oblastnih zahtev. Tovrstna prizadevanja so vključevala tudi procese ideološko obarvanega preoblikovanja javnega prostora, ki so se odražali v rušenju spomenikov, preimenovanju ulic in trgov, pisanju propagandnih javnih napisov ipd. Kulturna krajina je tako postala prostor za izražanje konkurenčnih ideologij in oblastnih zahtev. Razprava analizira osnovne značilnosti prostorskih politik različnih strani, pa tudi ozadja najpomembnejših konkretnih posegov v prostor.
- The article examines the processes of ideologically marked interventions in the public space of the Primorska region during the period from the capitulation of the Kingdom of Italy in September 1943 to the end of the Second World War in Europe. In the chaotic situation following the dissolution of the Italian administrative and military apparatus in the region, various states and politico-military groups attempted to establish their authority in the area. Whatever their differences, they all had in common that they sought to assert their authority not only administratively and militarily, but also through the symbolic legitimation of their own claims to power. Such efforts inter alia involved processes of ideologically tinged transformation of public space, manifested in the demolition of monuments, the renaming of streets and squares, the writing of propagandistic public signs, etc. The cultural landscape thus became a space for the expression of competing ideologies and power claims. The article analyses the basic features of the spatial policies of the different parties, as well as the background to the most important concrete spatial interventions.
- založnik
- Študijski center za narodno spravo
- datum
- 20. 06. 2024
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcSa