/
Serijske publikacije
/
Dileme
Nemški pogledi na vzroke razkola med Nemci in Slovenci
To delo avtorja Valentin Areh je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Opis
Sredi 19. stoletja lahko zaznamo prva razhajanja med nemškimi in slovenskimi politiki, ki so bila posledica različnih nacionalnih interesov. Razkol obeh taborov v 60. letih 19. stoletja pa se ni začel iz nacionalnih vzgibov, ampak iz političnih, zaradi antagonizma slovenskih konservativcev in nemških liberalcev. Kasneje je politični spor prerasel v narodnostno nasprotovanje. Pričevanja Nemcev, ki so živeli v času razkola na Slovenskem kažejo, da so v boju za nacionalne ideje tako kot Slovenci izhajali iz istega stališča in se zato enako odzivali. Oboji so trdili, da je njihov narod ogrožen in da mu grozi asimilacija. Nemško nasprotovanje slovenskemu nacionalnemu gibanju je temeljilo tudi na strahu nemških politikov pred izgubo vodilnega položaja v deželah z večinsko slovenskim prebivalstvom.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/60334
- naslov
- Nemški pogledi na vzroke razkola med Nemci in Slovenci
- avtor
- Valentin Areh
- soavtor
- Tomaž Ivešić (odg. ur.)
- Renato Podbersič (gl. ur.)
- Petra Grabrovec (teh. ur.)
- predmet
- politična zgodovina
- narodna gibanja
- Nemci
- Slovenci
- 19. st.
- liberalci
- konservativci
- mediji
- nacionalizem
- political history
- national movements
- Germans
- Slovenians
- 19th century
- liberals
- conservatives
- media
- nationalism
- opis
- Sredi 19. stoletja lahko zaznamo prva razhajanja med nemškimi in slovenskimi politiki, ki so bila posledica različnih nacionalnih interesov. Razkol obeh taborov v 60. letih 19. stoletja pa se ni začel iz nacionalnih vzgibov, ampak iz političnih, zaradi antagonizma slovenskih konservativcev in nemških liberalcev. Kasneje je politični spor prerasel v narodnostno nasprotovanje. Pričevanja Nemcev, ki so živeli v času razkola na Slovenskem kažejo, da so v boju za nacionalne ideje tako kot Slovenci izhajali iz istega stališča in se zato enako odzivali. Oboji so trdili, da je njihov narod ogrožen in da mu grozi asimilacija. Nemško nasprotovanje slovenskemu nacionalnemu gibanju je temeljilo tudi na strahu nemških politikov pred izgubo vodilnega položaja v deželah z večinsko slovenskim prebivalstvom.
- In the middle of the 19th century, the first serious differences between the German and Slovenian political camps can be perceived. The rift between both camps in the 1860s, however, did not arise from national motives, but from political ones – due to the antagonism between Slovenian conservatives and German liberals. Later, the political conflict escalated to a nationalitybased antagonism. The testimonies of Germans who lived in Slovenia at the time of the rift show that they started from the same point of view as Slovenians and reacted in the same way in their struggle for national ideas. They both claimed their nations were threatened and at risk of assimilation. German opposition to the Slovenian national movement was also based on German politicians’ fear of losing their leading position in regions with a majority Slovenian population.
- založnik
- Študijski center za narodno spravo
- datum
- 20. 06. 2024
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- Bosanski/hrvaški/srbski
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcSa