/
Serijske publikacije
/
Retrospektive
Spomenik za življenja : zgodovina koncepta na Slovenskem
Monuments to living people : a history of the concept in Slovenia
To delo avtorja Ivan Smiljanič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Opis
Tako kot drugod po Evropi in svetu je tudi na Slovenskem prisoten pojav odkrivanja spomenikov osebam, ki so še žive. Do prve svetovne vojne so spomenike postavljali monarhom, obenem pa so obeležja dobivali tudi podjetni ali dobrodelni meščani. V času med obema vojnama so bili spomeniki živečim članom dinastije Karađorđević redkejši, reprezentativne spomenike pa so odkrili politikom in umetnikom. Po drugi svetovni vojni je daleč največ spomenikov dobil Josip Broz - Tito, ostali politiki in partizani, ki so vojno preživeli, pa so bili kvečjemu omenjeni na spomenikih vojnim dogodkom, v katerih so sodelovali. V samostojni Sloveniji so prek spominskih obeležij, posvečenih dogajanjem ob osamosvojitveni vojni in pred njo, obeleženi njeni številni še živeči akterji. Spomenik Borisu Pahorju je sprožil javno razpravo o postavljanju spomenikov živečim ljudem, vseeno pa obstaja podpora za spomenike osebnostim iz sveta religije in športa.
Metapodatki (13)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/60255
- naslov
- Spomenik za življenja : zgodovina koncepta na Slovenskem
- Monuments to living people : a history of the concept in Slovenia
- avtor
- Ivan Smiljanič
- soavtor
- Peter Mikša (odg. ur.)
- Kornelija Ajlec (gl. ur.)
- Maja Vehar (teh. ur.)
- Žiga Smolič (teh. ur.)
- predmet
- spomeniki
- spomeniki za življenja
- spomeniki živečim ljudem
- slovenska zgodovina
- monuments
- monuments during lifetime
- monuments to living people
- Slovene History
- opis
- Tako kot drugod po Evropi in svetu je tudi na Slovenskem prisoten pojav odkrivanja spomenikov osebam, ki so še žive. Do prve svetovne vojne so spomenike postavljali monarhom, obenem pa so obeležja dobivali tudi podjetni ali dobrodelni meščani. V času med obema vojnama so bili spomeniki živečim članom dinastije Karađorđević redkejši, reprezentativne spomenike pa so odkrili politikom in umetnikom. Po drugi svetovni vojni je daleč največ spomenikov dobil Josip Broz - Tito, ostali politiki in partizani, ki so vojno preživeli, pa so bili kvečjemu omenjeni na spomenikih vojnim dogodkom, v katerih so sodelovali. V samostojni Sloveniji so prek spominskih obeležij, posvečenih dogajanjem ob osamosvojitveni vojni in pred njo, obeleženi njeni številni še živeči akterji. Spomenik Borisu Pahorju je sprožil javno razpravo o postavljanju spomenikov živečim ljudem, vseeno pa obstaja podpora za spomenike osebnostim iz sveta religije in športa.
- As elsewhere in Europe and the world, the phenomenon of unveiling of monuments to people who are still alive is present in Slovenia. Until the First World War, monuments were erected to monarchs, and at the same time memorials were dedicated to enterprising or charitable citizens. In the period between the two wars, monuments to living members of the Karađorđević dynasty were rarer, and representative monuments were unveiled to politicians and artists. After the Second World War, Josip Broz - Tito received by far the most monuments, while other politicians and partisans who survived the war were mostly mentioned on the monuments to the war events in which they participated. In independent Slovenia, many surviving agents are commemorated through memorials dedicated to the events of and before the war of independence. The monument to Boris Pahor has sparked a public debate on the unveiling of monuments to living people, but there is still support for monuments to personalities from the world of religion and sport.
- založnik
- Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive
- datum
- 15. 05. 2022
- tip
- besedilo
- identifikator
- COBISS.SI-ID: 115875843
- jezik
- Slovenščina
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcSa