Med prvo svetovno vojno je avstro-ogrska armada v sodelovanju s pomožnimi enotami (šuckori) v Bosni in Hercegovini zagrešila številne zločine nad civilnim prebivalstvom. Ukazi in navodila, ki sta jih izdajala vrhovno poveljstvo in vojna uprava, so bili podlaga za justične in izvensodne umore. Postopek pred naglim sodiščem je bil povsem poenostavljen, kmalu pa tudi ta ni bil več obvezen, pač pa je bilo prepuščeno prosti presoji posameznega poveljnika, da samostojno izvaja »pravo silobrana v vojni« (Kriegsnotwehrrecht) brez sodelovanja sodnika. Stotnik Alfonz Svetek je jeseni 1914 opravljal funkcijo etapnega štacijskega poveljnika v Milićih, po vojni pa je bil deležen obtožb, da je ukazal številne usmrtitve bosanskih Srbov. Dokumenti iz sodnega spisa razkrivajo strašljive metode in številčnost usmrtitev, o katerih je odločal kot pravi gospodar nad življenjem in smrtjo.