Avtor je raziskal posledice požara, ki je leta 1749 uničil večino mesta Kranj. Na podlagi številnih popisov škode in dopisov med mestnimi oblastmi, deželnimi in državnimi uradi je ugotavljal razloge za katastrofo (pomanjkanje vode v mestu), obseg škode, življenje meščanov med obnovo ter načrte in načine sanacije v obdobju dvajsetih let. Državne oblasti so le deloma sofinancirale obnovo s finančnimi dotacijami ter omejenimi davčnimi oprostitvami. Glavno breme so nosili prebivalci, zato je revitalizacija mesta trajala dolgo. Predvsem zaradi umanjka denarja pa že sicer zadolženo mesto kljub začetnim širokopoteznim idejam ni dobilo urbanistične in protipožarno ustreznejše podobe, kot jo je imelo že v srednjem veku. Nekaj večjih sprememb v mestu je nastalo šele po novem velikem požaru leta 1811.