logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Celjski grofje kot fevdni gospodje in njihov fevdni dvor


Avtor(ji):Jaka Banfi
Soavtor(ji):Jure Gašparič (gl. ur.), Žarko Lazarevič (ur.), Miha Ojsteršek (ur.)
Leto:2024
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jaka Banfi je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna

Datoteke (2)
Ime:PNZ_64_01_2024.pdf
Velikost:7.43MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

Nemško zgodovinopisje skupek vazalov nekega fevdnega gospoda imenuje fevdni dvor (Lehnshof). Celjski grofje so bili ob svojem zenitu morda najmočnejši fevdni gospodje v današnjem slovenskem prostoru. Stanovska in deželna pripadnost njihovih vazalov je bila raznolika. Pridobivali so jih na različne načine, včasih tudi s prisiljevanjem. Obveznosti, deloma določene tako z zapisanim kot tudi z običajnim fevdnim pravom, so bile obojestranske, za celjske grofe pa je bil njihov fevdni dvor tudi kadrovski vir, iz katerega so rekrutirali svoje dvorno-teritorialne uradnike. Tako kot je bil celjski fevdni dvor raznolik, tako so bile raznolike tudi fevdne prakse celjskih grofov.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/59630
    • naslov
      • Celjski grofje kot fevdni gospodje in njihov fevdni dvor
      • Counts of Cilli as Feudal Lords and Their Feudal Court
    • avtor
      • Jaka Banfi
    • soavtor
      • Jure Gašparič (gl. ur.)
      • Žarko Lazarevič (ur.)
      • Miha Ojsteršek (ur.)
    • predmet
      • celjski grofje
      • vazali
      • fevdalizem
    • opis
      • Nemško zgodovinopisje skupek vazalov nekega fevdnega gospoda imenuje fevdni dvor (Lehnshof). Celjski grofje so bili ob svojem zenitu morda najmočnejši fevdni gospodje v današnjem slovenskem prostoru. Stanovska in deželna pripadnost njihovih vazalov je bila raznolika. Pridobivali so jih na različne načine, včasih tudi s prisiljevanjem. Obveznosti, deloma določene tako z zapisanim kot tudi z običajnim fevdnim pravom, so bile obojestranske, za celjske grofe pa je bil njihov fevdni dvor tudi kadrovski vir, iz katerega so rekrutirali svoje dvorno-teritorialne uradnike. Tako kot je bil celjski fevdni dvor raznolik, tako so bile raznolike tudi fevdne prakse celjskih grofov.
      • German historiography refers to a group of feudal lord’s vassals as a feudal court (Lehnshof). At their zenith, the Counts of Cilli/Celje were perhaps the most powerful feudal lords in today’s Slovenian territory. The social and provincial allegiance of their vassals varied. The vassals were acquired through various means, sometimes even by force. Obligations, partly determined by both written and customary feudal law, were mutual. The feudal court of the Counts of Cilli, which also represented a source of personnel from which they recruited their court-territorial officials, was just as diverse as their feudal practices.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2024
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccBy
    Seznam literature v delu (14)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    Banfi, JakaJošt Helfenberški (Soteški) (ok. 1388–1458) : krvnik Veronike Deseniške?Zgodovinski časopis = Historical review = Istoričeskij žurnal : glasilo Zveze zgodovinskih društev SlovenijeLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2023
    Banfi, JakaKlientela celjskih grofov : doktorska disertacijaLjubljanaJ. Banfi2023
    Banfi, JakaUprava grofov Celjskih (1341–1456)Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovinoLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2022
    Brunner, OttoLand and Lordship: Structures of Governance in Medieval AustriaPhiladelphiaUniversity of Pennsylvania Press1992
    Klaić, NadaZadnji knezi Celjski v deželah Sv. kroneCeljePrese1991
    Kos, DušanBlesk zlate krone : gospodje Svibenski - kratka zgodovina plemenitih nasilnikovLjubljanaZgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU2003
    Kos, DušanVitez in grad : vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletjaLjubljanaZaložba ZRC, ZRC SAZU2005
    Kosi, MihaCeljska klientela. Socialna in prostorska mobilnost plemstva v službi grofov CeljskihDružbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjemLjubljanaZaložba ZRC, ZRC SAZU2019
    Kosi, MihaCeljskiNovi Slovenski biografski leksikon, zv. 4LjubljanaZaložba ZRC2022
    Kosi, MihaGrajska politika – primer grofov CeljskihIz zgodovine slovenskih gradovLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2012
    Spieß, Karl-HeinzDas Lehnswesen in Deutschland im hohen und späten MittelalterStuttgartF. Steiner2011
    Štih, Peter ; Simoniti, VaskoNa stičišču svetov: Slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletjaLjubljanaModrijan2009
    Štih, PeterCeljski grofje, vprašanje njihove deželnoknežje oblasti in dežele CeljskeGrafenauerjev zbornikLjubljanaZRC SAZU1996
    Štih, PeterDežela Grofija v Marki in MetlikiVilfanov zbornik : pravo, zgodovina, narod = Recht, Geschichte, NationLjubljanaZaložba ZRC, ZRC SAZU1999