Do 80. let 20. stoletja Slovenija ni premogla dvorane, ki bi omogočala izvedbo velikih glasbeno-scenskih predstav ali obsežnih mednarodnih kongresov. Želja kulturnikov se je s podporo političnega vrha začela uresničevati leta 1976 in Cankarjev dom, zgrajen po načrtih arhitekta Eda Ravnikarja, je leta 1981 začel svoje poslanstvo ter simbolno in dejansko postal nacionalno kulturno-politično središče. Prispevek osvetljuje nekatere korake in dileme pri nastajanju in začetnem delovanju Cankarjevega doma. Stavbo z dobrimi 38.000 m2 bruto površine so umestili v koncept oblikovanja Trga republike. Gradnja in opremljanje Cankarjevega doma sta zamujala zaradi visoke inflacije in pomanjkanja deviznih sredstev. Dejavnost je bila v osnovi zasnovana dvotirno: kot kulturna in kongresno-poslovna dejavnost. Čeprav različna, sta se oba dela medsebojno uskladila, se dopolnjujeta in ustvarjata dobre pogoje za zahtevne uporabnike, tako tiste s področja kulture kot tiste s področja znanosti in gospodarstva.