Koncept meje se je oblikoval v antičnih civilizacijah, ko so države branile svoje ozemlje s sistemom obrambnih zidov in trdnjav, vojaškimi posadkami in carinami. Tak je bil, npr. rimski limes ali na drugi strani Kitajski zid. Po propadu antičnega Rima je bila Evropa prepletena z zapletenim sistemom fevdalnih struktur, kot so vojvodine, grofije, kneževine, kraljestva, cesarstva, svobodna mesta. Postopoma so začele nastajati državne meje, saj so vladarji hoteli imeti nadzor nad tem sistemom. S podpisom Vestfalskega miru leta 1648 so bili ustvarjeni temelji sodobnih meja in uveljavljen princip ekskluzivne suverenosti nad ozemljem. V drugi polovici 19. stoletja so začele nastajati zamišljene meje nacionalnih držav, ki so svoj razmah doživele s prvo svetovno vojno, propadom velikih večnacionalnih imperijev in s t. i. versajskim mirom. Versajska Evropa naj bi bila Evropa držav, ki naj bi teoretično temeljile na principu samoodločbe narodov. To je v praksi pomenilo nadaljevanje vojn za ta ozemlja. Znotraj novonastalih držav so nastale velike, v glavnem slabo zaščitene manjšine, novonastale nacionalistične državice so podpihovale medsebojne konflikte, poražene in nepotešene države (npr. t. i. »pohabljena zmaga« v Italiji) na čelu z Nemčijo pa svojo politiko gradile na revizionizmu, ki je zanetil drugo svetovno vojno. Vojna je sprožila proces etničnega čiščenja ozemelj in za nekaj let vzpostavila Evropo z okupacijskimi mejami. Povojna ureditev je po načelu kolektivne krivde v veliki meri opravila z manjšinami držav napadalk, zlasti z nemško. Bipolarna delitev med letoma 1945 in 1989/90 je zagotavljala mir, ki je temeljil na ravnotežju strahu in podrejenosti manjših držav velikima silama na obeh straneh. Obe sta za prevlado sprožali lokalne vojne.. Po padcu komunizma so naslednji val delitev na nacionalni osnovi izpeljale države, ki jim prej tega mednarodni odnosi niso dovoljevali. Jugoslavija kot večnacionalna država je razpadla v rušilnih vojnah, v katerih je bila največja žrtev civilno prebivalstvo, proces etničnega čiščenja in nastajanja (združevanja) ozemelj po etničnem principu pa še vedno traja. V panelu Namišljene in resnične meje smo pogledali nekatere izkušnje iz preteklosti ter meje in delitve v sodobni zgodovini. 00:00:00 Uvod (Peter Mikša) 00:07:23 Mitja Ferenc 00:19:30 Dušan Nečak 00:33:12 Blaž Vurnik 00:47:13 Irena Stefoska 01:01:09 Husnija Kamberović 01:19:40 Marko Klavora 01:32:48 Razprava Sodelovali so: Mitja Ferenc, Dušan Nečak, Blaž Vurnik, Irena Stefoska, Husnija Kamberović, Marko Klavora. Pogovor je povezoval Peter Mikša.