V zadnjih petdesetih letih je Slovenija doživela velike spremembe na številnih področjih, vključno z okoljskimi vprašanji. Medtem ko se je država soočala s kompleksnimi okoljskimi izzivi, se je hkrati oblikovala tudi kritična presoja mladih glede teh problematik. V 70. letih prejšnjega stoletja, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, so bili okoljski problemi pogosto povezani z industrijskim razvojem in urbanizacijo. Kljub temu je mlajša generacija začela prepoznavati potrebo po trajnostnem razvoju in ohranjanju naravne dediščine. Osamosvojitev Slovenije v 90. letih je prinesla nov val upanja in optimizma. Gospodarske spremembe, ki so sledile, so sicer pospešile razvoj države, vendar so hkrati prinesle nove okoljske izzive. Z vstopom v novo tisočletje in z globalizacijo informacij so mladi v Sloveniji postali bolj ozaveščeni o svetovnih okoljskih problemih, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti. Sodelovanje v evropskih in svetovnih okoljskih iniciativah je mladim ponudilo platformo kot so npr. Ekošole, kjer so lahko izmenjavali izkušnje in pridobili nove vpoglede v okoljsko problematiko Opaziti je, da so mladi vse bolj proaktivni v iskanju rešitev. Od ločenega zbiranja odpadkov, promocije trajnostnih praks do sodelovanja v okoljskih organizacijah - mladi so v ospredju boja za boljši jutri. Prispevek daje vpogled v razvoj kritične presoje mladih glede okoljskih problemov v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih.