Prispevek odpira vprašanje okoljskega vpliva razvoja industrijske proizvodnje agrarnih spojin, kot so umetna gnojila in pesticidi, v moderni dobi na Slovenskem. Snovi, ki pripomorejo bodisi k povečanju poljedelske proizvodnje bodisi k zaščiti poljedelskih rastlin, so poznali in uporabljali v različnih družbah skozi celotno zgodovino. V 19. in 20. stoletju se je v okviru tehnično-znanstvene, demografske in mentalne revolucije njihov pomen le še okrepil. Te premike so spremljale tako spremembe na področju proizvodnje kot tudi porabe teh spojin. Obe dejavnosti (tj. proizvodnja in poraba) sta imeli velike posledice na okolje in ljudi. Prispevek najprej na kratko predstavi razvoj kemijske industrije tovrstnih snovi na Slovenskem in kako se je širila njihova raba med prebivalstvom. V nadaljevanju prispevka je izpostavljeno dvoje: na eni strani obseg in kapaciteta proizvodnje med letoma 1975 in 1985, na drugi pa primer ekološke katastrofe na Dravskem polju, ki se je odvila v osemdesetih letih.