Pogorela kraška planota na slovenskem in italijanskem teritoriju: vidiki, stališča in predlogi raznih akterjev pri vzpostavljanju novega odnosa med človekom in kraško krajno. Predstavljen bo del raziskave o odnosu med človekom in kraškim okoljem na Univerzi na Primorskem v okviru projekta »Living landscapes«. Raziskava je bila narejena na podlagi intervjujev različnih akterjev, med drugimi lastniki pogorelih zemljišč lokalnega prebivalstva, jusarji, predstavniki Agrarne Skupnosti, prostovoljci civilne zaščite, gozdarji, gasilci, gozdna straža, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za varstvo narave ter Zavod za Turizem Miren – Kras. Fokusna tema intervjuvanja je bila: kaj ljudje menijo o današnjem stanju lanskih pogorelih kraških zemljišč, specifično, če so za ali proti pogozdovanju teritorija. V nekaterih primerih so raznorazni akterji izrazili podobne vidike in stališča v zvezi s temo, v drugih slučajih pa so si njihovi pogledi in predlogi popolnoma v nasprotju. Namen referata je vzbuditi refleksijo do implikacij, ki jih spremembe, kot je lahko lanski požar, prinesejo človeku. Odpira se vprašanje, ali je to, kar pojmujemo kot uničujoče za okolje, izključno nekaj škodljivega, ali pa lahko damo različen pomen destruktivni sili? Saj konec nečesa odpira pot novemu, da nastane, da se oblikuje. Pogledi, vidiki, stališča, predlogi intervjujancev nas bodo postavili pred dilemo kjer se bomo soočali z vprašanjem kateri odnos bo človek vzpostavil s kraškim okoljem od sedaj naprej v bodočnost?