Sodobne razprave o demokratičnih gibanjih v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja poudarjajo potrebo po umestitvi omenjenih pojavov v širši kontekst, ki zajema predzgodovino z izhodiščem vsaj na začetku druge svetovne vojne, dinamiko procesov samih in nadaljnje dogajanje vse do leta 2020. Kar zadeva zgodovinske temelje, je treba izpostaviti nekaj značilnosti. Med drugim je nezmožnost Sovjetov, da bi prepoznali pomen zgodovinskih razlik v svoji domeni, zelo prispevala k hitremu in nepričakovanemu zatonu njihovega imperija. Nadalje bi bilo koristno več pozornosti posvetiti prav posebnostim sovjetskih republik samim. Jasno je, da so bile vsaj v evropskem delu Sovjetske zveze od konca osemdesetih let 20. stoletja skoraj vse soočene z nelahkim iskanjem ravnotežja med nacionalno emancipacijo in demokratizacijo. Prvi proces je praktično povsod dobil prednost pred drugim.