Na čezmejnem Goriškem se odvijajo politične, kulturne, izobraževalne in ustvarjalne dejavnosti, čezmejni razvojni projekti in druge oblike meddržavnega sodelovanja. Evropski projekti, ki jih izvajajo regionalne razvojne agencije, občine, kulturne in raziskovalne ustanove, omogočajo nove zaposlitve zgodovinark in zgodovinarjev, ohranjanje in razvoj kulturne dediščine, turizma ter kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Po podatkih Unesca iz leta 2021 so prav kultura oziroma iz nje izvirajoča dediščina ter kulturne in ustvarjalne dejavnosti med najbolj rastočimi sektorji v svetovnem gospodarstvu. Vendar uporaba in trženje zgodovine prinaša veliko pasti. Soočamo se s historičnimi populizmi, zlorabo zgodovine in tradicije, kršenjem kulturnih pravic in različnimi oblikami uporov lokalnega prebivalstva. Namen okrogle mize, ki vključuje 1. zgodovinarja, 2. arhitektko, ki je direktorica doktorskega Študija kulturne dediščine, 3. interpretatorko dediščine, udeleženo pri upravljanju programa gradu Rihemberk in 4. ekonomistko, ki deluje na zavodu za turizem, moderira pa jo zgodovinarka in etnologinja, je spregovoriti o izzivih uporabe zgodovine in kulture v razvojne namene; o novih izobraževalnih temah in pristopih, ki bi jih morali razvijati visokošolski študijski programi zgodovine, da bi bili kos sodobnim izzivom tržno naravnane družbe.