12. novembra 1920 sta v italijanskem mestu Rapallo Kraljevina SHS in Kraljevina Italija podpisali pogodbo, s katero je bila po prvi svetovni vojni določena meja med državama – t. i. rapalska meja. Razmejitvena črta je tekla po razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem. Meja je bila razdeljena na 70 sektorjev in označena z mejnimi kamni, ki jih je bilo okrog 5000. 289 km dolga mejna črta, ob kateri je v naslednjih letih zrasla obsežna obrambna infrastruktura, je ostro zarezala v slovenski etnični prostor. Z mejo je bila trajno zaznamovana podoba pokrajine in identiteta prebivalcev. Posledice oz. njihov »odtis« tako zaznamo še danes. Rapalska pogodba, ki je bila podpisana po mednarodnih pravilih, je bila brez drugačnega dogovora ali vojne nepremakljiva. Italijani so na začetku druge svetovne vojne (8. julija 1941) v Berlinu, po razdelitvi slovenskega ozemlja med okupacijske sile, podpisali nov dogovor o poteku vzhodne italijanske meje, ki so jo premaknili proti vzhodu oz. današnji osrednji Sloveniji. Leta 1945 je prišlo do ponovne spremembe meje med Italijo in Jugoslavijo, ki se je premaknila proti zahodu, veliko bližje slovenski zahodni etnični meji, in rapalska meja je izgubila mednarodni pomen. Dokončno je bila ukinjena 10. februarja 1947 ob podpisu mirovne pogodbe Jugoslavije z Italijo oz. z njeno uveljavitvijo 15. septembra istega leta. Panel rapalsko meje osvetljuje z novih zornih kotov.