Prvi referat poudarja, da so kljub razmahu historične klimatologije v zadnjih letih raziskave o zgodnjem srednjem veku še v povojih. Zato zgodovinarji pri svojih interpretacijah neredko ali zapadejo v okoljski determinizem ali se podnebnemu kontekstu iz previdnosti izognejo. Z namenom zapolnitve raziskovalne vrzeli bo skušal referat ob kritični pritegnitvi arhivov družbe in narave rekonstruirati podnebne razmere in ovrednotiti njihove morebitne vplive na družbenopolitične procese na prelomu iz antike v srednji vek v Vzhodnih Alpah in onkraj njih. Interdisciplinarno povezovanje zgodovinopisja in naravoslovja je tudi temelj drugega referata – predstavitve monografije, ki bo po večletnem delu letos izšla pri Avstrijski akademiji znanosti; predstavlja jo njen prvi avtor. Predstavlja izbor temeljnih zaključkov o zgodovini travnikov v Vzhodnih Alpah v poznem srednjem in zgodnjem novem veku. Poudarja, da alpski travniki in pašniki niso bili namenjeni le pridelavi za lokalno rabo. Predstavlja, kako nam poznavanje rastlin pomaga razumeti gospodarsko (agrarno in nabiralniško) zgodovino travnikov, denimo, zakaj spomladanska paša ni zatrla goliških narcis, in se sprašuje o današnjem pomenu zgodovine travnikov, ki presega gospodarske in okoljske teme. Izbrane teme so del kratke vsebinske predstavitve celotne knjige.