Raziskovanje zdravstvenih kriz je v slovenskem zgodovinopisju v zadnjih dveh desetletjih omejeno na epidemije modernega obdobja. Raziskave obravnavajo predvsem kompleksno problematiko pojava epidemij kolere, črnih koz, španske gripe in tuberkuloze. V času pandemije bolezni covid-19 se je povsod po svetu močno povečalo zanimanje zgodovinark in zgodovinarjev za historične epidemije in zgodovino zdravstva, tudi na projektnem razpisu ARRS je bilo prvič odobreno financiranje projekta s področja socialne zgodovine medicine, ki obravnava epidemije in zdravstvo v interakciji. Izzivi v raziskovanju zdravstvenih kriz so predvsem v večji kompleksnosti in interdisciplinarnosti njihovega proučevanja kot tudi v razširitvi in nadgraditvi zdravstvenih raziskovalnih vprašanj v starejših obdobjih. Zdravstvene krize lahko obenem predstavljajo izhodišče za historiografsko raziskovanje številnih drugih vprašanj, zlasti družbene neenakosti in socialne oskrbe, medicine in zdravstvenih sistemov, odnosa do zdravja ter z njim povezanih kulturnih kodov.