Devetnajsto stoletje je zaznamoval meščanski kod obnašanja, v katerem so imele pomembno vlogo določene vrednote, ki so vplivale na meščanski odnos do starosti, kot so posebej izpostavljene meščanske vrednote napredka in osredotočenosti na delo, racionalnosti pa tudi vrednote, ki so zaznamovale odnos do telesa in zdravja. Vse te vrednote so predstavljale tudi sredstvo družbene kontrole in discipline, obenem pa je meščanstvo v svoji dominantni vlogi ustvarjalo in prenašalo določene stereotipne podobe. Starost (posebej nižjih družbenih slojev) so v meščanskem kodeksu pogosto enačili z revščino in jo označevali kot »problematično«. Zaznamoval jo je cel spekter negativnih konotacij kot grožnje družbenemu redu, javnemu zdravju in morali, vrsta stereotipnih predstav ter starostnih diskriminacij. Panel obravnava tako tradicije, ki jih je prevzela meščanska družba 19. stoletja, kot tiste, ki so v 19. stoletju vzpostavile današnje dojemanje starosti v zahodnih družbah kot obdobja slabega zdravja, ki vodi v smrt, ter številne podobe »problematične starosti« zaradi zmanjševanja premoženja in moči ali popolne odsotnosti sredstev za preživetje. Predstavitve pa iščejo tudi drugačne poglede na starostnike v preteklosti.