Prva prizadevanja za izdelavo medievističnega topografskega priročnika za ozemlje Slovenije segajo v zgodnja trideseta leta 20. stoletja. Z njimi so povezana nekatera najvidnejša imena slovenske medievistike: Ljudmil Hauptmann, Milko Kos in Pavle Blaznik. Prvi preboj je bil dosežen v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, s knjižnimi izdajami topografskih priročnikov za Kranjsko, slovensko Štajersko (s Koroško) in Prekmurje. V novejšem času je bilo delo obujeno, na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa, v sodelovanju z Institutom »Jožef Stefan«, in osveženo z novim, informacijskim pristopom.