Muzeji lahko s svojimi zbirkami služijo kot izhodišča za izkušnjo in proučevanje človeku in naravi škodljivih praks, ki so človeštvo skozi različna zgodovinska obdobja pripeljala do skrajnih meja človeških etičnih in moralnih norm. Panel predstavlja nekaj tez in izkušenj o vlogi muzejske pedagogike in andragogike pri oblikovanju odnosa otrok, mladostnikov in odraslih do muzealij kot simbolov delitve, asociacij nasilja, kršenja človekovih pravic ter ideoloških deliktov. Skozi muzejske zbirke pa lahko sledimo tudi historičnim poskusom doseganja miru, blaginje, izkazovanja solidarnosti, enakosti in svobode, ki so mozaično dograjevali družbeno zavest skozi čas. Panel predstavlja poglede in izkušnje posameznih muzejev, ki se zaradi nasilnih poglavji iz preteklega stoletja soočajo z izzivi pedagoških praks pri (de)glorifikaciji orožja, vojne, sovražnega govora in ogrožanja dostojanstva med obiskovalci. Panel je namenjen tudi razmisleku o metodah in sredstvih, ki jih uporabljamo (ali bi jih lahko) pri spodbujanju strpnejše in pravičnejše družbe.