logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Gosarjeva ekonomska misel


Avtor(ji):Marko Zupanc
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1999
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1999_LETNIK_53_STEVILKA_4.pdf
Velikost:7.79MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Dr. Andrej Gosar ( 1887-1970) se je po doktoratu na pravni fakulteti dunajske univerze leta 1918 zaposlil pri Deželni vladi za Slovenijo kot strokovnjak za socialna vprašanja in si prizadeval za socialne reforme v prid delavstvu. Politično je deloval v Slovenski ljudski starnki in pri sindikatu Jugoslovan- ska strokovna zveza. Od leta 1929 je bil profesor prava , ekonomije in sociologije Univerze v Ljubljani. Veljal je za enega izmed voditeljev krščanskosocialističnega delavstva. V delu Za nov družbeni red (1,2;1933,1935) je propagiral "krščansko socialni aktivizem". Zadnja leta pred 2. svetovno vojno je bil zaradi nekakšne sredinske krščansko-demokratične usmerjenosti politično osamljen. Svaril je namreč pred avtoritarnim korporativizmom, pove- zanim s fašizmom, in se zavzemal za "samoupravno stanovsko solidaristično" krščansko družbo.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/5550
    • naslov
      • Gosarjeva ekonomska misel
      • Economic Thought of Andrej Gosar
    • avtor
      • Marko Zupanc
    • soavtor
      • Vasilij Melik (odg. ur.)
    • predmet
      • Andrej Gosar
      • zgodovina ekonomije
      • krščanskosocialni aktivizem
    • opis
      • Dr. Andrej Gosar ( 1887-1970) se je po doktoratu na pravni fakulteti dunajske univerze leta 1918 zaposlil pri Deželni vladi za Slovenijo kot strokovnjak za socialna vprašanja in si prizadeval za socialne reforme v prid delavstvu. Politično je deloval v Slovenski ljudski starnki in pri sindikatu Jugoslovan- ska strokovna zveza. Od leta 1929 je bil profesor prava , ekonomije in sociologije Univerze v Ljubljani. Veljal je za enega izmed voditeljev krščanskosocialističnega delavstva. V delu Za nov družbeni red (1,2;1933,1935) je propagiral "krščansko socialni aktivizem". Zadnja leta pred 2. svetovno vojno je bil zaradi nekakšne sredinske krščansko-demokratične usmerjenosti politično osamljen. Svaril je namreč pred avtoritarnim korporativizmom, pove- zanim s fašizmom, in se zavzemal za "samoupravno stanovsko solidaristično" krščansko družbo.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 1999
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd