logo

/

Dogodki

/

Predavanja

Spomenika bitke na Neretvi


Soavtor(ji):Božidar Flajšman (drugo), Muzej bitke za ranjence na Neretvi v Jablanici (drugo)
Leto:2023
Založnik(i):Oddelek za zgodovino FF LJ, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorjev Božidar Flajšman, Peter Mikša je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (2)
Opis
»Ranjencev ne smemo pustiti«, se je glasilo danes najbolj znano povelje komandanta partizanske vojske Josipa Broza Tita med t. i. četrto sovražnikovo ofenzivo z nemškim imenom Fall Weiss. Bitka na Neretvi, poznana tudi kot bitka za ranjence, ena od najbolj znanih bitk 2. svetovne vojne na tleh bivše Jugoslavije je bila del nemškega strateškega načrta za skupni napad osi na Bihaško republiko (uničenje le te) in proti partizanski vojski oz. njenemu Vrhovnemu štabu/poveljstvu s Titom na čelu na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine. Ofenziva je trajala od januarja do aprila 1943. Sodelovalo je več kot 100.000 v večini Nemcev in četnikov (tudi s vojaško pomočjo NDH) proti bistveno slabše oboroženim cca. 20.000 partizanov, ki so ob tem skrbeli za nekaj tisoč svojih ranjencev. Partizani so se takrat znašli v obroču sovražnika, toda z ukano in z več kakor 4000 ranjenci se jim je uspelo rešiti. Tito je dal porušiti vse mostove čez Neretvo, nato pa so partizani 3. marca 1943 prebili obroč s prehodom Neretve preko zasilnega mosta, zgrajenega poleg porušenega. Toda izgube med njimi so bile strahotne. V spomin na tiste usodne dni bo to soboto, 6. maja v hercegovskem mestecu Jablanica, na ploščadi pred muzejem, ki je bil med vojno v BiH sicer uničen a danes obnovljen, potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici, ki so se je udeležili številni iz vseh nekdanjih bratskih jugoslovanskih republik. Organizatorji pričakujejo več tisoč obiskovalcev. Božidar Flajšman in Peter Mikša sta Jablanico obiskala pred nekaj dnevi in ob tej priložnosti posnela krajši prispevek za našo rubriko »kraji spomina«. Gre namreč za verjetno najbolj ikonično lokacijo vezano na zgodbo 2. svetovne vojne na področju nekdanje Jugoslavije, ki je pomembna tudi za Slovence oz. je zaznamovala naš kolektivni spomin. Osredotočila sta se na stanje spomina na to bitko v prostoru, ki ga predstavljata dva spomenika oz. spominska prostora: spominski park v Jablanici (podrti most in muzej) ter spomenik posvečen enemu glavnih dogodkov bitke – spopadu/zadržanju na Makljenu nad Jablanico - dva primera ohranjanja oz. brisanja spomina.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/54828
    • naslov
      • Spomenika bitke na Neretvi
    • avtor
      • Božidar Flajšman
      • Peter Mikša
    • soavtor
      • Božidar Flajšman (drugo)
      • Muzej bitke za ranjence na Neretvi v Jablanici (drugo)
    • predmet
      • Neretva
      • bitka na Neretvi
      • Jugoslavija
      • Središče za javno zgodovino
      • Oddelek za zgodovino
      • Filozofska fakulteta
    • opis
      • »Ranjencev ne smemo pustiti«, se je glasilo danes najbolj znano povelje komandanta partizanske vojske Josipa Broza Tita med t. i. četrto sovražnikovo ofenzivo z nemškim imenom Fall Weiss. Bitka na Neretvi, poznana tudi kot bitka za ranjence, ena od najbolj znanih bitk 2. svetovne vojne na tleh bivše Jugoslavije je bila del nemškega strateškega načrta za skupni napad osi na Bihaško republiko (uničenje le te) in proti partizanski vojski oz. njenemu Vrhovnemu štabu/poveljstvu s Titom na čelu na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine. Ofenziva je trajala od januarja do aprila 1943. Sodelovalo je več kot 100.000 v večini Nemcev in četnikov (tudi s vojaško pomočjo NDH) proti bistveno slabše oboroženim cca. 20.000 partizanov, ki so ob tem skrbeli za nekaj tisoč svojih ranjencev. Partizani so se takrat znašli v obroču sovražnika, toda z ukano in z več kakor 4000 ranjenci se jim je uspelo rešiti. Tito je dal porušiti vse mostove čez Neretvo, nato pa so partizani 3. marca 1943 prebili obroč s prehodom Neretve preko zasilnega mosta, zgrajenega poleg porušenega. Toda izgube med njimi so bile strahotne. V spomin na tiste usodne dni bo to soboto, 6. maja v hercegovskem mestecu Jablanica, na ploščadi pred muzejem, ki je bil med vojno v BiH sicer uničen a danes obnovljen, potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici, ki so se je udeležili številni iz vseh nekdanjih bratskih jugoslovanskih republik. Organizatorji pričakujejo več tisoč obiskovalcev. Božidar Flajšman in Peter Mikša sta Jablanico obiskala pred nekaj dnevi in ob tej priložnosti posnela krajši prispevek za našo rubriko »kraji spomina«. Gre namreč za verjetno najbolj ikonično lokacijo vezano na zgodbo 2. svetovne vojne na področju nekdanje Jugoslavije, ki je pomembna tudi za Slovence oz. je zaznamovala naš kolektivni spomin. Osredotočila sta se na stanje spomina na to bitko v prostoru, ki ga predstavljata dva spomenika oz. spominska prostora: spominski park v Jablanici (podrti most in muzej) ter spomenik posvečen enemu glavnih dogodkov bitke – spopadu/zadržanju na Makljenu nad Jablanico - dva primera ohranjanja oz. brisanja spomina.
    • založnik
      • Oddelek za zgodovino FF LJ
    • datum
      • 2023
      • 05. 05. 2023
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa