Množična stanovanja so v post jugoslovanskem prostoru del socialistične materialnosti, ki nikoli ni doživela velikega negativnega odziva in še vedno predstavlja vitalni del mestnega stanovanjskega fonda. Medtem ko se o množični stanovanjski gradnji še vedno prepogosto razpravlja skozi perspektive stigmatizirajočih tropov, ki so se pojavili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v zahodnoevropskih in severnoameriških kontekstih, se namesto tega nagibamo k bolj vrednostno-orientiranemu, sprejemajočemu in zgodovinsko utemeljenemu pristopu. Na podlagi popularne kulture, arhivskega gradiva in strokovnega diskurza se osredotočamo na jugoslovansko množično stanovanjsko gradnjo kot na skupno podlago, nerigidno povezavo v (post)jugoslovanskem urbanem prostoru.