Članek obravnava problematiko nastanka, spreminjanja in utemeljevanja plemiških grbov od
12. do 19 stoletja na primeru simbolike grba kranjskih gospodov Svibenskih (Scharffenberg),
ki so imeli v grbu zlato krono. Zaradi krone se je med srednjim vekom in 18. stoletjem razvilo
več teorij o »kraljevskem« izvoru rodbine, pn čemer so rodbina in pisci izrabili mitološko
naravnanost baročne heraldike, pa tudi (delno izmišljene) grbe plemstva in dežel jugovzhodne
Evrope, ter Svibenske pripeljali v zvezo s srednjeveškimi bolgarskimi in bosenskimi kralji.
Avtor analizira nekatere plemiške grbe in svibenske mite, razlaga njihov nastanek, motive,
razvoj in pomen za plemstvo in zgodovinsko znanost.