Boj za kulturno prosveto in splošno »prosvetljenost« je bil za partizansko komunistično vodstvo sestavni del revolucionarnega boja. Pri tem so nastale različne zabavne vsebine. V predstavitvi je poudarek zastavljen na delovanju verjetno najbolj znanega partizanskega gledališča, Gledališča ljudske osvoboditve (Kazalište narodnog oslobođenja, KNO). Glede na to, da je vsaka umetniška praksa med privrženci partizanov vsebovala vsaj tri osnovne elemente – ideološko korektnost, umetniški navdih, zabavljanje občinstva – bo Iva orisala nekatere ugotovitve in nakazala, kako so se elementi prepletali v (relativno) uspešen uradno sankcioniran sistem produkcije zabave.