/
Serijske publikacije
/
Zgodovinski časopis
Politične in zgodovinske tradicije v srednji Evropi in na Balkanu
V luči izkušnje prve Jugoslavije
Avtor(ji):Peter Vodopivec
Soavtor(ji):Peter Štih (odg. ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
To delo avtorja Peter Vodopivec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:ZC_3-4_-_2005.pdf
Velikost:6.12MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file54
Opis
Avtor primerja politične in zgodovinske tradicije v Srednji Evropi in na Balkanu v 19. in v začetku 20. stoletja.
Pri analizi politične kulture v Habsburški monarhiji opozarja na baročno in jožefinsko dediščino močne vloge
vladarja in države, ki ju šele po letu 1867 opazneje omejuje parlamentarni sistem. Pred prvo svetovno vojno se
sicer zahodni in vzhodni del monarhije, kar zadeva stopnjo demokratizacije občutno razlikujeta, toda razvoj
političnega individualizma in strankarskega pluralizma je v obeh precej počasnejši kot na evropskem Zahodu.
V drugem delu razprave, ki se ukvarja z Balkanom, avtor ugotavlja, da se poskušajo novo oblikujoče se elite v
balkanskih krščanskih državah v 19. stoletju v procesu politične modernizacije zgledovati po zahodnih evropskih
državah. Težnje v njihovi politiki so na eni strani liberalne, na drugi pa nacionalistično-populistične. V
srbskem primeru ovira liberalne te‘nje po demokratizaciji predvsem populistična radikalna stranka z dvorom.
Slovenci in Hrvati prihajajo na ta na~in leta 1918 v Kraljevino SHS s tradicijo federalizma in nezaupanja do
močne, centralne državne oblasti, Srbi pa se zavzemajo za centralizirano »nacionalno« državo po zahodnem (francoskem)
zgledu. Glavni vzrok za spore med tremi narodi so nacionalne in državno-politične ideologije in ne
različne politične kulture ali stopnje demokratizacije.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/5178
- naslov
- Politične in zgodovinske tradicije v srednji Evropi in na Balkanu
- V luči izkušnje prve Jugoslavije
- Political and Historic Traditions in Central Europe and in the Balkans
- With Regard to the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes
- avtor
- Peter Vodopivec
- soavtor
- Peter Štih (odg. ur.)
- predmet
- Jugoslavija
- politična zgodovina
- Slovenci
- država SHS
- nacionalno vprašanje
- opis
- The author compares political and historic traditions in Central Europe and in the Balkans in the beginning of the 20th century. Emphasizing a strong role of the monarch and the state, the political culture of the Habsburg monarchy had been the heritage from the period of baroque and the rule of Emperor Franz Joseph; this situation did not change until after 1867 when the parliamentary system started to restrain the monarch in a more pronounced manner. Regardless of the fact that in the period prior to the First World War there were marked differences in the degree of democratization between the eastern and the western parts of the Austro-Hungarian Empire, in comparison to West Europe the development of political individualism and party pluralism was much slower in both. The second part of the article deals with the situation in the Balkans. In the 19th century, the newly-formed elites in Balkan Christian states started to adopt the model of political modernization and to follow the example of West European countries. The tendencies of these Balkan states were liberal on the one hand and nationalistic and populist on the other. In the case of Serbia, liberal tendencies and the fight for democratization were strongly hindered by the populist radical party and the court. In 1918, when Slovenes and Croatians joined the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes, they brought with them a tradition of federalism and a profound distrust of a strong, centralized state government; Serbian politicians, on the other hand, advocated a centralized »national« state after the example of France. Rather than different degrees of political culture or democratization, the principal reasons for the disagreement between the three nations were different national, state, and political ideologies.
- Avtor primerja politične in zgodovinske tradicije v Srednji Evropi in na Balkanu v 19. in v začetku 20. stoletja. Pri analizi politične kulture v Habsburški monarhiji opozarja na baročno in jožefinsko dediščino močne vloge vladarja in države, ki ju šele po letu 1867 opazneje omejuje parlamentarni sistem. Pred prvo svetovno vojno se sicer zahodni in vzhodni del monarhije, kar zadeva stopnjo demokratizacije občutno razlikujeta, toda razvoj političnega individualizma in strankarskega pluralizma je v obeh precej počasnejši kot na evropskem Zahodu. V drugem delu razprave, ki se ukvarja z Balkanom, avtor ugotavlja, da se poskušajo novo oblikujoče se elite v balkanskih krščanskih državah v 19. stoletju v procesu politične modernizacije zgledovati po zahodnih evropskih državah. Težnje v njihovi politiki so na eni strani liberalne, na drugi pa nacionalistično-populistične. V srbskem primeru ovira liberalne te‘nje po demokratizaciji predvsem populistična radikalna stranka z dvorom. Slovenci in Hrvati prihajajo na ta na~in leta 1918 v Kraljevino SHS s tradicijo federalizma in nezaupanja do močne, centralne državne oblasti, Srbi pa se zavzemajo za centralizirano »nacionalno« državo po zahodnem (francoskem) zgledu. Glavni vzrok za spore med tremi narodi so nacionalne in državno-politične ideologije in ne različne politične kulture ali stopnje demokratizacije.
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- datum
- 2005
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcSa