Študija, ki se pod temeljnim naslovom Srce se mi trga od žalosti posveča vsakdanjemu življenju prebivalstva na Bovškem med véliko vojno, predstavlja spoznanja mladega raziskovalca, poklicnega zgodovinarja in arhivista, ki je s temi kraji in njihovo zgodovino tudi sam usodno povezan. Temu ustrezno je v uvodu svoje študije avtor temeljito posegel po predstavitvi zgodovinopisja, ki se posveča prvi svetovni vojni tako v svetovnem merilu kakor tudi na domačih tleh. Pri tem je njegova pozornost usmerjena predvsem na italijansko bojišče, s čimer so kraji ob Soči imeli osebne izkušnje in katerih sledi je mogoče opazovati še danes. A če je teh sledi v naravi veliko v podobi ohranjenih kavern, poti ali nenazadnje izkopanih artefaktov, povezanih s srditimi boji in prelito krvjo, je teh, po avtorju, mnogo manj moč najti v obliki arhivskega gradiva … Avtor si je samo študijo zastavil v treh sklopih; prvi obravnava začetek vojnih dni pa vse do vstopa Italije v vojno; drugi, osrednji sklop, predstavljata vojni leti 1915–1917, ko je tod najbolj divjal vihar bojnega groma; tretji del pa je posvečen dobi po preboju soške fronte vse do prvih let po koncu vélike vojne. Pri tem si ne dela utvar, da je uspel odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, v upanju, da bodo nekatera morda k raziskovanju spodbudila tudi druge.