Prispevek obravnava tri vprašanja, ki se navezujejo na osebnost in delo Martina Tourskega, pri čemer avtor sprejema tako imenovano
dolgo kronologijo Martinovega življenja (316/317–397). (1) Prikaz Martinove mladosti v Savariji je posvečen vojaškemu okolju, iz
katerega je izhajal, ter vprašanju razvoja krščanstva v panonskem prostoru in posebej v Savariji v Konstantinovi dobi. (2) Martinov
obisk v Panoniji po odpustu iz vojske (357/358) in njegov spopad z arijanci osvetljuje okoliščine in oblike verskih spopadov med
pravovernimi in arijanci. Podoba, kot jo posreduje Vita s. Martini Sulpicija Severa, je skladna s podatki, ki jih prinašata historiografija
in polemična publicistika druge polovice 4. stoletja. Zanesljiva identifikacija Martinovih arijanskih nasprotnikov ni mogoča. (3)
O čaščenju Martina kot škofa s svetniškim slovesom v panonskem prostoru v 5. in 6. stoletju ni podatkov. Na njegovo verjetnost kaže
zlasti ime in duhovna usmeritev škofa Martina iz Brage, ki je izhajal iz panonskega prostora in je bil predan Martinovemu čaščenju.
Po propadu antičnih struktur v Panoniji se je Martinovo čaščenje razširilo po karolinških zmagah nad Avari ob koncu 8. stoletja.