Vloga novinarstva v družbi je zgodovinsko vezana na prevladujočo konceptualizacijo svobode tiska ter specifične družbene, institucionalne in materialne pogoje produkcije novic. Študija proučuje samopercepcije novinarjev, ki so delovali v obdobju socialistične Jugoslavije, in sintetizira njihove spomine na novinarske usmeritve in delovanje z vidika mesta novinarstva v družbi. Študija temelji na ustnih zgodovinskih intervjujih z nekdanjimi novinarji, ki so od poznih petdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja tudi kot uredniki in tuji dopisniki delali pri tiskovni agenciji Tanjug, ki je veljala za informacijsko hrbtenico zveznega medijskega sistema v Jugoslaviji in agencijo z mednarodno veljavo. Z združevanjem študij »novinarskih vlog« in raziskav »zgodovin poklicnega življenja« ima študija dvojni prispevek. Prvič, opredeljuje prilagodljive strategije spominjanja, ki jih intervjuvani novinarji uporabljajo, da se legitimirajo kot profesionalci in relevantni interpreti novinarstva v SFRJ. Drugič, študija razkriva več odtenkov znotraj običajnega, pogosto poenostavljenega razumevanja novinarjev kot sodelavcev oblasti v času socializma in prepoznava tri novinarske vloge kot specifične manifestacije sodelovalne funkcije novinarstva: novinarji kot privilegirani posredovalci, nadzorni analitiki in razsvetljevalci.