V prispevku analiziramo jezikovno igro 'novinar kot družbeno-politični delavec', ki je bila profesionalna oznaka za novinarjevo delovanje v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Besedilo je razdeljeno na dva osrednja dela. V prvem razdelku se lotevamo z uporabo zgodovinsko-pojmovne metode analize izraza v normativnih tekstih, kar zaobjema programska in angažirana besedila, ki so nastajala v takratnem času. S tovrstnim pristopom skušamo v pomen izraza vstopiti notranje, v utrip in duh časa, predvsem pa razumeti, kaj so z oznako njeni ustvarjalci želeli doseči in tudi sporočiti. Ugotavljamo, da je bilo novinarstvo in novinarjevo delovanje kot družbeno-političnega delavca razumljeno kot pomemben političen dejavnik, kot sila, ki prispeva po eni strani k razvoju in izvedbi novega družbeno-političnega reda, tj. samoupravne socialistične skupnosti, po drugi strani pa novinar z lastnimi izdelki vpliva na širšo zavest množice, kar se izkazuje skozi idejo izobrazbe in vzgoje novega človeka: samoupravljavca. Drugi del prispevka je komplement prvemu, saj s kvalitativno metodo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja z nekdanjimi novinarji, ki so profesionalno delovali v času Socialistične federativne republike Jugoslavije, in skozi njihovo spominjanje nadaljujemo notranjo rekonstrukcijo pomena, razumevanja in rabe izraza v takratnem času. Še posebej smo opazovali odnos s politiko, ki ga koncept esencialno vsebuje. Z empirično analizo smo tako prišli do različnih zaključkov: nekateri intervjuvanci so izraz orisovali afirmativno, da ima novinar posebno poslanstvo, večina od njih pa so do rabe in pomena izraza pristopili s kritično distanco, da je novinar vprežen v potrebe dnevne politike in tako v svojem delovanju viden kot neavtonomen.