Namen članka je ugotoviti in predstaviti, kakšen vpliv imajo podpisi in ratifikacije Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih na ustavno zaščito manjšin in manjšinskih jezikov v državah članicah Sveta Evrope. Avtorica primerja ustavne določbe proučevanih držav z omenjenima dokumentoma Sveta Evrope in ugotavlja, ali in v kolikšni meri se obveznosti, ki so jih države prevzele s podpisom in ratifikacijo Okvirne konvencije in Listine, odražajo v njihovih ustavnih dokumentih. Kot ugotavlja, vpliv Okvirne konvencije in Listine na ustavno zaščito manjšin v državah pogodbenicah doslej ni bil ravno velik. Večina držav, ki danes zagotavljajo manjšinam posebne ustavne pravice, je določbe o zaščiti mnajšin vsebovala že pred podpisom ali ratifikacijo omenjenih dokumentov in jih naknadno ni spreminjala ali dopolnjevala. Države, ki ustavne zaščite manjšin pred podpisom oziroma ratifikacijo omenjenih dokumentov niso vsebovale, pa tudi po podpisu ali ratifikaciji manjšinskih pravic niso vnašale v svoje ustave.