Prispevek obravnava trške pravice in trško avtonomijo Tržiča do srede 19. stoletja. Tržič je v slovenskem prostoru posebnost po tem, da je bil leta 1492 z deželnoknežjim privilegijem uradno povzdignjen iz vasi v trg, čeprav je sam trg tedaj obstajal vsaj že eno stoletje. Deželnoknežji privilegij so Tržičani kot temelj svojih trških pravic nato dajali v potrditev še vse do konca 18. stoletja. Zelo malo je, nasprotno, znanega o funkcioniranju trške avtonomije. Temeljni vir o tem je trški red grofa Auersperga iz leta 1777, ki priča, da Tržič kljub svoji izrazito neagrarni naravi, velikosti in gospodarski moči ni premogel razvite trške avtonomije z lastnim nižjim sodstvom in klasičnima organoma, izvoljenima trškim sodnikom in svetom. Ta organa sta sicer izpričana leta 1491 in 1666, ne da bi bila povsem jasna njuna narava, konec 17. stoletja pa sta ugasnila. Posebnost trga je bila tudi njegova več kot tri stoletja trajajoča razdeljenost med dve zemljiški gospostvi, ki je bila močan zaviralni dejavnik za razvoj večje trške avtonomije.