Članek obravnava problematiko zgodovinskega ozadja, ki je ogrožalo (naslovno) cesarsko Vojvodino Meranijo in način, na katerega je to skrivnostno ozemlje postalo del Svetega rimskega cesarstva. V drugem delu sledi oris razlag, kako je ta kos ozemlja postal del Svetega rimskega cesarstva. Še vedno nimamo zadovoljivega odgovora na vprašanje, kako, kdaj točno in zakaj je prišlo do spremembe jurisdikcije ter kdo so bili glavni akterji prevzema, zato avtor predlaga novo rešitev te starodavne skrivnosti. Prevzem Meranije je umeščen v drugo polovico sedemdesetih let 11. stoletja, v obdobje hrvaškega kralja Zvonimirja, ki je podprl reforme in se uradno postavil na stran papeža Gregorja VII. v polizirajočem investiturnem boju ter gojil sovraštvo do cesarja Henrika IV. V tem kontekstu so sledili napadi na Zvonimirjevo kraljestvo iz smeri Istrske marke in Vojvodine Koroške pod vodstvom viteza Vecelina, s čigar identiteto se podrobno ukvarja avtor članka. Napadi označujejo začetek cesarskega prevzema Meranije.