Krščanska epistolarna dejavnost pozne antike je v zgodovinopisju in teologiji priznana kot pomemben vir za raziskovanje širokega spektra družbenih dejavnikov. Hieronim je svoj čas in čas skozi zgodovino nenehno buril duhove s svojim pronicljivim intelektom. Njegove literarne stvaritve, ne samo prevajalske in eksegetske, ampak tudi teološke, biografske in zgodovinske, so nastale v in govorijo o prelomnem času. Pisma so zagotovo ena najpomembnejših prič takratnega družbenega stanja na območju zahodnega Balkana in severnega Jadrana in njegovih osebnih relacij z ljudmi z obravnavanega območja, ki se nam najlepše in najbolj povedno naslikajo skozi njegovo slavljenje idealov asketskega življenja in meništva, katerega vrh sega prav v čas Hieronima.