Prohibicija velja za eno bolj zanimivih in razgibanih obdobij ameriške zgodovine med obema vojnama. Prvič je bila uvedena med prvo svetovno vojno, sčasoma pa je prešla v povojni stadij, vendar je pri tem pridobila povsem drugo konotacijo. Če so jo njeni “suhi” podporniki še med vojno videli kot patriotično dejanje, so s povojnim zakonom svoj kompas nastavili v drugo smer. Z zakonom so namreč želeli preprečiti prodajo, transport in uživanje alkohola, vendar jim to iz različnih razlogov ni uspelo. Eden glavnih so bile številne izjeme, ki so še vedno dovoljevale uživanje alkohola. Vse to je vodilo v pogoste kršitve plemenitega eksperimenta, kar je še dodatno indiciralo na to, da sta amandma in prohibicijski zakon pogosto ostala zgolj mrtvi črki na papirju.

Na različne načine sta na to opozarjala tudi Ameriška domovina in Glas naroda, dva izmed najbolj poznanih slovenskih časnikov, ki so izhajali v Združenih državah Amerike. V svojih člankih sta pogosto pokazala svojo “mokro” plat, saj sta prohibicijo načeloma odklanjala. Glavni razlogi za to so tičali predvsem v kratenju osebne svobode ter v mišljenju, da pretiranega pitja alkohola ne bodo rešili s prepovedjo. Hkrati sta prohibicijo dojemala kot zadevo revežev, saj so si državljani, ki so imeli pod palcem dovolj denarja, lahko privoščili pot v sosednje države, kjer je žlahtna kapljica še vedno lahko tekla po človeških grlih. Svoje nestrinjanje s prohibicijo sta izražala na različne načine. Objavljala sta prispevke, v katerih sta prikazovala neuspehe plemenitega eksperimenta, povzemala govore posameznikov, ki so prav tako zagovarjali “mokro” stališče, ali pa sta njene težave preprosto ironično komentirala. Tema je bila za časopisje zelo pomembna, saj so v praktično vsaki številki tej tematiki namenili nekaj besed.

Kritike sta oba časnika usmerjala tako proti neaktivnim volivcem ter oblasti. Proti prvim zato, ker so s svojo politično neaktivnostjo deloma pripomogli k uveljavitvi prohibicije. Na drugi strani so oblasti očitali predvsem dejstvo, da se niso ukvarjali s pravimi problemi, ki so takrat pestili ZDA. Z gospodarskega stališča so poudarjali, da prepoved prodaje alkohola pomeni, da državni proračun iz tega naslova ne prejema več davkov. Ta podatek je še posebno bodel v oči leta 1929, ko je izbruhnila velika gospodarska kriza. Predvsem po tem dogodku je prohibicija izgubljala svoje podpornike, dokler je ni leta 1933 ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt uradno ukinil.