Ob začetku spopadov na vzhodni fronti med avstro-ogrsko in rusko armado ob koncu poletja 1914 je moralo civilno prebivalstvo zapustiti svoje domove. Prebivalci dežel Galicije in Bukovine so odšli v begunstvo v različne dežele tedanje monarhije, tudi na Kranjsko. Velik del beguncev iz vzhodne Galicije je bil ukrajinske oziroma rusinske narodnosti. Po veri so bili v glavnem unijati. Na Kranjskem so jih nastanili po različnih krajih. Nekaj beguncev je našlo zatočišče tudi v Godoviču, kjer je njihovo bivanje v župnijski kroniki opisal tedanji godoviški župnik Janez Jelenc.