Pregled zunanje politike ob zlomu soške fronte je nadaljevanje članka Italija ob vstopu v prvo svetovno vojno (Kronika 1973, št. 2, str. 136). Tu so ob dnevniku S. Sonnina (1916—1926) prvenstveno upoštevani dokumenti zunanjega ministrstva. Sonnino kljub porazu, oktobrski revoluciji in vstopu ZDA v vojno, trmasto do zadnjega vztraja pri Londonskem paktu in njegovi tajnosti. Avtor pokaže dvoličnost dveh osebnosti: grofa Sforza, 1917 poslanika pri srbski vladi in zunanjega ministra 1920 ob podpisu rapalske pogodbe, nato še 1947 ob mirovni pogodbi ter N. Pašiča, ki julija 1917 podpiše Krfski pakt z Jugoslovanskim odborom, 8. septembra 1917 pa zagotavlja Sonninu obveznosti Londonskega pakta.