Gospodarski pritisk, ki je sledil septembrskim dogodkom leta 1908, je močno zaznamoval delovanje Kranjske hranilnice. Zaradi nemškega predznaka so slovenski vlagatelji množično dvigovali svoje prihranke iz omenjenega denarnega zavoda. Hranilne vloge, ki jih je hranilnica izplačala svojim vložnikom med oktobrom 1908 in junijem 1909, so daleč presegale vso njeno razpoložljivo gotovino. Čeprav je hranilnica leta 1909 zamenjala tudi napis na svoji stavbi, ki je bil od takrat dalje v slovenskem jeziku, je še naprej veljala za nemški finančni steber na Kranjskem. Ta status je obdržala vse do konca obstoja Avstro-Ogrske monarhije.