V razpravi pisec obravnava kmečke dolgove v okrajih ob severni slovenski meji, čeprav ti ne zajemajo le obmejnega pasu. Tako odločitev je narekovala struktura ohranjenega gradiva. Kmetje s tega področja so po stopnjah zadolženosti presegali slovensko povprečje. Zlasti so bile razmere kritične v ravninskih okrajih. Razlog temu je bil v prevladi malih kmetov med dolžniki. Obenem so ti okraji imeli daleč najvišji delež kmečkega življa in najbolj gosto poselitev v slovenskih razmerah. Tako je v ravninskih okrajih ekonomski propad grozil veliko večjemu številu kmetov in prebivalstva kakor v goratih okrajih.