Izid Trdnjavskega trikotnika, klasičnega dela o političnih stališčih, izbirah in vizijah tistega dela spodnještajerskega prebivalstva, ki je samo sebe dojemalo kot Nemce in se zato prištevalo k nemški naciji, je razumevanje slovenske zgodovine dolgega 19. stoletja pred slabima dvema desetletjema postavilo na glavo. Na večletnem raziskovanju in analizi arhivskih virov, člankov iz nemškega in slovenskega časopisja, spominske literature, dokumentarnega gradiva in znanstvene oz. strokovne literature temelječ prikaz političnih stališč, želja, izbir in odločitev spodnještajerskih Nemcev, je namreč ob izidu leta 1997 po svoji zasnovi in vsebini predstavljal večkratni in v marsičem tudi radikalni prelom s starejšimi obravnavami tega obdobja slovenske preteklosti.