/
Dogodki
/
Predavanja
Socialistična Jugoslavija kot »eksperimentalni teren« vzhodne politike Svetega sedeža
Avtor(ji):Dejan Pacek
Soavtor(ji):Gregor Jenuš (mod.)
Leto:2019
Založnik(i):Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Ključne besede:mednarodni odnosi, Vatikan, Jugoslavija, international relations, Vatican, Yugoslavia
Avtorske pravice:
To delo avtorja Dejan Pacek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Opis
Dejan Pacek (roj. 1986) je leta 2011 na Univerzi v Ljubljani pridobil naziv profesorja zgodovine in teologije z zagovorom diplomskega dela z naslovom Katoliška akcija v ljubljanski, lavantinski in goriški (nad)škofiji, za katerega je prejel Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. V letih od 2012 do 2014 je poučeval zgodovino na Gimnaziji Brežice. Od leta 2015 je zaposlen kot mladi raziskovalec na Teološki fakulteti in pripravlja doktorsko disertacijo, ki nosi naslov Odnos med državo in Katoliško Cerkvijo v Sloveniji med letoma 1966 in 1991 v luči arhiva republiške verske komisije. Objavil je več izvirnih znanstvenih in strokovnih razprav o razmerah v slovenskem katoliškem taboru pred 2. svetovno vojno ter odnosih med Cerkvijo in slovensko oz. jugoslovansko komunistično oblastjo.
Metapodatki (11)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/41336
- naslov
- Socialistična Jugoslavija kot »eksperimentalni teren« vzhodne politike Svetega sedeža
- avtor
- Dejan Pacek
- soavtor
- Gregor Jenuš (mod.)
- predmet
- mednarodni odnosi
- Vatikan
- Jugoslavija
- international relations
- Vatican
- Yugoslavia
- opis
- Štirinajst let zatem, ko je socialistična Jugoslavija enostransko prekinila diplomatske odnose s Svetim sedežem, sta prej nepomirljiva ideološka nasprotnika junija 1966 podpisala sporazum o normalizaciji odnosov. Beograjski protokol je potrdil načela urejanja odnosov z verskimi skupnostmi iz jugoslovanske ustave in vseboval dogovor o obnovitvi diplomatskih odnosov (najprej na ravni vladnih odposlanstev, od avgusta 1970 naprej pa na ravni veleposlaništva oz. apostolske pronunciature). Sveti sedež je preko intenzivnega sodelovanja z Jugoslavijo želel doseči dva strateška cilja: afirmacijo pri neuvrščenih državah tretjega sveta in obnovitev diplomatskih odnosov z državami za železno zaveso. V zvezi s tem je Agostino Casaroli, vatikanski diplomat in sotvorec omenjenega sporazuma, izjavil, da je Jugoslavija služila kot »eksperimentalni teren« vzhodne politike Svetega sedeža. Slednji je v pogajanjih z jugoslovansko vlado poskušal pridobiti čim več izkušenj za prihodnje razgovore o normalizaciji odnosov z vzhodnoevropskimi komunističnimi režimi. Kljub vztrajnim naporom v tej smeri, ki jih je Casaroli opisal kot mučeništvo potrpežljivosti, je Beograjski protokol ostal največji uspeh štiri desetletja trajajočega dialoga med Svetim sedežem in socialističnim Vzhodom.
- Dejan Pacek (roj. 1986) je leta 2011 na Univerzi v Ljubljani pridobil naziv profesorja zgodovine in teologije z zagovorom diplomskega dela z naslovom Katoliška akcija v ljubljanski, lavantinski in goriški (nad)škofiji, za katerega je prejel Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. V letih od 2012 do 2014 je poučeval zgodovino na Gimnaziji Brežice. Od leta 2015 je zaposlen kot mladi raziskovalec na Teološki fakulteti in pripravlja doktorsko disertacijo, ki nosi naslov Odnos med državo in Katoliško Cerkvijo v Sloveniji med letoma 1966 in 1991 v luči arhiva republiške verske komisije. Objavil je več izvirnih znanstvenih in strokovnih razprav o razmerah v slovenskem katoliškem taboru pred 2. svetovno vojno ter odnosih med Cerkvijo in slovensko oz. jugoslovansko komunistično oblastjo.
- založnik
- Arhiv Republike Slovenije
- Inštitut za novejšo zgodovino
- datum
- 2019
- 20. 03. 2019
- tip
- video
- jezik
- Slovenščina
- pravice
- licenca: ccByNcSa