Prispevek obravnava nove ugotovitve o baronskem naslovu, družini, času smrti, grobu in zapuščini kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693) in s tem dopolnjuje razpravo, objavljeno v Zgodovinskem časopisu leta 2007. Dokazano je, da Valvasor ni bil upravičen do baronskega naslova, ki si ga je že zgodaj privzel sam. Večina njegovih trinajstih otrok se je vendarle rodila na gradu Bogenšperk, in ne kje drugje. Še naprej ostajata odprti vprašanji datuma polihistorjeve smrti in kraja pokopa, o katerih so sicer prišli na dan novi podatki. Najtrdnejša so spoznanja o tem, v kateri hiši v Krškem je umrl, in o usodi Valvasorjeve zapuščine. Na površje je prišla omemba Valvasorjeve doslej neevidentirane rokopisne knjige neznane vsebine, ki jo je iz njegove zapuščine leta 1696 kupil Vid grof Strassoldo, odkrit pa je bil tudi Valvasorjev lastnoročni urbar za Bogenšperk, ki je skupaj z njegovo zapuščino prišel v cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki.