Prva svetovna vojna oziroma vélika vojna je, še preden so si velike sile takratnega časa medsebojno napovedale vojno, našla svoji prvi žrtvi v Sarajevu. Pod usodnimi streli Gavrila Principa sta življenje izgubila Franc Ferdinand in njegova soproga Zofija Hohenberška. Avstrijski prestolonaslednik (to je postal leta 1896) je med nekaterimi Slovenci takratnega časa veljal za osebo, ki bo spremenila dualistično ureditev monarhije. Posamezniki, denimo Ivan Žolger, Josip vitez Pogačnik, Ivan Šusteršič idr., so bili pripadniki ideje o trialistični preureditvi države, znotraj katere bi južni Slovani dobili enake pravice, kot so jih imeli Nemci in Madžari. Franc Ferdinand, ki je leta 1902 dobil lastno vojaško pisarno, se je v krogu svojih zaupnikov, imenovanem tudi belvederski krog (po gradu Belvedere, v katerem je prestolonaslednik bival s svojo družino), postopno začel pripravljati na prevzem oblasti. Zaradi svoje inteligence in sposobnosti sta v ta krog prišla tudi Slovenca Ivan Žolger (odličen poznavalec prava) in Josip vitez Pogačnik (strokovnjak za vojaške zadeve). V zasebno oziroma družinsko življenje prestolonaslednika pa sta prodrla dva Slovenca. Najbliže je tegobam družinskega življenja prišel osebni spovednik Zofije Hohenberške, Slovenec Ivan Avguštin Žibert. Znameniti slovenski arhitekt Maks Fabiani pa je po naročilu prestolonaslednika preuredil vrtove na gradu Artstteten, pri čemer mu je pomagala tudi Zofija Hohenberška. V začetku leta 1914 je Fabiani od Franca Ferdinanda prejel naročilo, naj iz umetnostnozgodovinskega pogleda preuči njegove gradove. Tako vidimo, da je nekaterim Slovencem, ne po naključju, ampak zaradi njihovih sposobnosti, uspelo pridobiti zaupanje prestolonaslednika. Nekaterim med njimi so se celo obetali visoki položaji po nastopu Franca Ferdinanda na prestol, vendar so streli v Sarajevu preprečili tudi to. Interpretacij atentata in dela Franca Ferdinanda so se Slovenci lotili takoj po dogodkih v Sarajevu. Prve interpretacije, nastale še v času obstoja obdonavske monarhije, so bile zelo čustvene in poveličevalne. Sprememba državnega okvira po letu 1918 je nato popolnoma spremenila pogled na nekdanjo vladarsko družino in njene glavne predstavnike. Šele v obdobju po osamosvojitvi Slovenije so se zgodovinarji lotili bolj objektivnega preučevanja življenja in dela Franca Ferdinanda ter Slovencev, ki so igrali pomembno vlogo v krogu njegovih zaupnikov.